Aktualno

<< < 1 2 3 4 ... 10 ... 20 ... 30 ... 33 > >>
 

Slavnostna razširjena seja predsedstva Zveze ob državnem prazniku

28.04.2016 16:48


»Nikogar drugega ni, ki bi bil za našo usodo odgovornejši od nas samih, Slovencev«


Slovesnost ob prazniku ZB in državnem prazniku Dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, dr. Matjaž Kmecl.

Ljubljana, Pionirski dom – »Takoj po okupaciji je na vseh koncih naše domovine zagorel vseljudski upor; bil je oblika spontane in množične odgovornosti, ki jo je skupina vodilnih izobražencev v noči med 26. in 27. aprilom povzela v znani program. Njegov temeljni kamen je zaobsežen v besedi svoboda, zato osvobodilna, in fronta, kot njena demokratična, uporna vseljudskost,« je uvodoma pojasnil osnovni pomeni osvobodilne fronte tokratni slavnostni govornik na slovesnosti, ki jo je organizirala ZZB NOB Slovenije, dr. Matjaž Kmecl. In spomnil tudi kaj pravzaprav pomeni svoboda: »Da nisi hlapec, sluga, suženj, da nisi ostriženo bitje:« Leta 1941 je bil namreč slovenski narod obsojen, da nas »ostrižejo« vsega, celo golega obstoja, je še poudaril in to si je lahko privoščil samo skrajno razčlovečeni imperializem. »Že dotlej so nas Slovence uničevali po kosih, kakor je padlo v kakšno imperialistično glavo in njene račune: slovensko Koroško za Karavankami in Primorsko v najširšem pomeni besede so preprosto zabarantali »veliki«, kar pomeni močnejši in brezobzirnejši,« je še dodal dr. Kmecl o tem kako pomembno je, da mora biti odločitev množice za svobodo in OF, leta 1941, vredna največjega in trajnega spoštovanja. »Morala bi biti zvezda vodnica, četudi rdeča, toda druge v tistem zagatnem času sploh ni bilo – ki nam kaže pot do našega novega rojstva in smisla.« Da je danes svoboda v takšnem pomenu izgubila pomen, saj se je sprevrgla v svobodo trgovanja in ta v svobodo lakomnosti, kroženja kapitala in prostotrgovinske sporazume in da so eden »plodov« takšne popolne človeške opustošenosti tudi begunske množice, kot posledice pogoltnosti naftnega kapitala v njihovem delu sveta, je dr. Kmecl poudaril razliko med razumevanjem svobode nekoč in danes.

Dr. Kmecl je v govoru spomnil tudi na, pri nas sicer težko predstavljivo, gesto avstrijskega škofa, ki je visoko v gorah blagoslovil kraj, kjer so bili ubiti partizani in dejal, da bi se ob slovesni obletnici vendarle lahko spomnili tudi krščanskih socialistov, saj so bili eden stebrov NOB. Spomnil je na to, da so Edvarda Kocbeka po vojni njegovi bojni tovariši, kljub programski zaobljubi novembra 1941, povsem netovariško odrinili in ob tem tudi daljnosežno načeli izvirno pluralnost Osvobodilne fronte. Kot je povedal škof Schwartz na Koroškem pod Arihovo pečjo, na katerega je spomnil dr. Kmecl, »je pozaba podaljšana spozaba nad žrtvami.«

Slavnostni govornik, dr. Matjaž Kmecl je še dejal, da so v njihovi Zvezi, zvesti izvirni pluralnosti OF, že zdavnaj po človeško odpustili vsem, ki so jih okupatorji zvabili v tistih surovih in nasilnih časih medse, čeprav izdaja domovine in lastnih ljudi nikoli v zgodovini civilizacije ni veljala za kaj lepega, in še dejal: »Obžalovali smo že nekajkrat tudi katerokoli pobijanje ljudi v kateremkoli političnem imenu. Ne mislimo pa odpustiti – najbrž prav nihče izmed naših 40.000 članov – tistim, ki še danes delajo iz preteklosti umazano politiko, mešajo prihodnost z blatom in nam jo s tem sproti razprodajajo in uničujejo. Največkrat celo z domoljubnimi frazami in zastavami, kot se je zadnje čase na debelo razpaslo«.

Uvodni pozdrav na tokratni slovesnosti je sicer pripadel Titu Turnšku, predsedniku ZZB za vrednote NOB, ki je citiral častnega predsednika ZZB za vrednote NOB, Janeza Stanovnika, ki je nekoč dejal: »OF se je rodila globoko v duši našega naroda, zaradi ponižanja in razžaljenja ob okupaciji.« Da tudi 25. obletnice osamosvojitve Slovenije ne bi bilo, če ne bi bilo dogodka pred 75. leti, je še dejal Tit Turnšek, saj sta oba zelo povezana: »Obakrat je bil narod enoten in branili smo svojo čast in svobodo.«

Slovesnost ob prazniku Dneva upora proti okupatorju so kulturno obogatili pevci Partizanskega pevkega zbora in recitacije na temo OF in boja za svobodo. Scenarij in vodenje je prevzela Mojca Poredoš.

Ob priložnosti pa so podelili tudi nekaj priznanj. Zlate plakete na najboljšo krajevno organizacijo ZB NOB so prejeli: KO ZB NOB Predmeja, KO ZB NOB Sromlje, KO ZB NOB Motnik – Špitalič, KO ZB NOB Bertoki, KO ZB NOB Kokrica, KO ZB NOB Brestanica, KO ZB NOB Voličina, KO ZB NOB Zadobrova – Sneberje, KO ZB NOB Šempeter pri Gorici, KO ZB NOB Vrtojba, KO ZB NOB Postojna, KO ZB NOB Šmartno pri Slovenj Gradcu, KO ZB NOB Kobarid in ZB NOB Črnuče. Zlate plakete posameznikom so podelili Frančišku Marijanu Drašlerju, Irmi Grbec, Jožici Hribar, Alešu Kardelju, Matevžu Koširju, Jožetu Mermalu, Andreju Pengovu Bitencu, Francu Škufci, Marjeti Verbič in Julijani Žibert. Trem zaslužnim članom pa so za izredno uspešno in kakovostno uresničevanje programskih usmeritev Zveze, za ohranjanje pridobitev in negovanje vednot NOB in za njhovo uveljevljanje v družbi, podelili Listine zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenija. Listine so prejeli Frančišek Beri, Ivo Grobelnik in dr. Maca Jogan. Slednja se je tudi zahvalila v imenu prejemnikov priznanj in listin in poudarila, da je to velika čast, ki jo sprejemajo s hvaležnostjo in odgovornostjo. S hvaležnostjo vsem prednikom, svobodoljubnim moškim in ženskam, ki so prisluhnili klicu svobode in se uprli okupatorju v času, ko je bil izid upora neznan: »Vsem tistim, ki so osvobodilno fronto sprejeli kot zvezdo vodnico, ki je pomagala iskati pravo pot iz uničujočega pekla. Z odgovornostjo do sedanjih in prihodnjih pripadnikov te narodne skupnosti, da jim prenesemo upornega duha, da bodo v sporočilih in vzorih partizanskega boja in množične aktivistične podpore Osvobodilne fronte lahko iskali navdih vzpodbudo za svoje delovanje v okviru vrednot narodnoosvobodilnega boja.« V svoji zahvali je imela kar nekaj vzporednic s slavnostnim govornikom, dr. Kmeclom, predvsem kar se tiče dojemanja svobode v današnjih časih, saj danes boj za svobodo in kruh pomeni, da se je zdaj in tu potrebno boriti za to, da ljudje v svojem neposrednem okolju celovito in odgovorno odločajo o reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo pogoje in perspektivo za življenje. »Gre za varovanje narave in zdravega okolja, dostopnost do javnih storitev, ohranjanje socialnih pravic,« je še dodala, ter da se je treba boriti za obstoj temeljnih pravic v našem življenju, tako za pravico do pitne vode, zdrave hrane, javne šole in zdravstva, zaposlovanju in temeljnih pravicah delavcev, javnih storitvah in obveščanju.

Nataša Predalič (tvm)
______________________________

avtor fotografij: mag. Aleš Nanut
Nagrajenci s predsednikom Titom Turnškom
 
Slavnostni govornik akademik dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB NOB Slovenije
 

Seja predsedstva Zveze 5.4.2016

06.04.2016 13:35

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na aprilski seji med drugim sprejelo Ugotovitve in sklepe na podlagi stališč Nadzornega odbora in predlogov iz razprave na Glavnem odboru 22.3. ter Sklep o podelitvi Zlate plakete najboljšim krajevniim organizacijam ZB.
Oba dokumenta navajamo v nadaljevanju.

***

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 22. marca 2016 po obširni razpravi sprejel Letno poročilo o delu in poslovanju Zveze v letu 2015 in Zaključni račun Zveze za leto 2015. Ob tem je naročil predsedstvu Zveze,«da obravnava stališča Nadzornega odbora in predloge iz razprave in jih v največji mogoči meri udejani v poslovanju Zveze v tekočem letu 2016 in v pripravi finančnega načrta za leto 2017«.
Predsedstvo Zveze je to storilo na seji 5. aprila 2016 in za ta namen sprejelo naslednje

U G O T O V I T V E  I N  S K L E P E
1.
O stališčih nadzornega odbora
Vsa stališča Nadzornega odbora Zveze, ki zadevajo tehniko tekočega finančnega poslovanja že uresničujemo. Letošnji poseg v rezervna sredstva Zveze bo v skladu s finančnim načrtom za leto 2016 bistveno zmanjšan na kar 31,50 % porabe iz leta 2015. O nadaljnjem zmanjšanju ali odpravi razlike med prihodki in odhodki Zveze bo odločil Glavni odbor s finančnim načrtom za leto 2017.
Usoda Inštituta za promocijo vrednot NOB je v veliki meri odvisna od možnih kadrovskih rešitev. O tem bo predsedstvo odločalo na eni od prihodnjih sej še v I. polletju 2016.

2.
O neustreznih razmerah za prodajo dela poslovnih prostorov Zveze
Po zbranih informacijah in finančnih analizah ugotavljamo, da razmere za prodajo tistega dela poslovnih prostorov, ki jih Zveza ne potrebuje za svoje poslovanje, niso primerne. Cena, ki bi jo iztržili (če bi do prodaje zaradi majhnega povpraševanja sploh prišlo) bi bila nesorazmerno nizka, saj bi po predvidevanjih dosegla manj kot polovico knjigovodske vrednosti. Trenutno je oddanih v najem 12 pisarn, 9 je nezasedenih, pri čemer sta 2 v postopku za sklenitev najemne pogodbe. Ob povečanem prizadevanju nam bo morebiti uspelo dati v najem še druge.
Novi lastnik hiše izjavlja, da nekaj let še ne načrtuje večjih investicij, kar je z vidika našega deleža, ki znaša 14,38 % pomembna informacija.
Predsedstvo razpravo o prodaji za enkrat umika, ker so razlogi proti prodaji sedaj močnejši od razlogov za.
O novih razmerah bosta razpravljala Nadzorni odbor in finančna komisija in predlagala ustrezne rešitve.

3.
O davčnih blagajnah
Predsedstvo naroča svoji komisiji za finančno poslovanje, da pripravi (po potrebi tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov):
- pripombe Ministrstvu za finance in Davčni upravi za oprostitev izdaje računov tistega dela občasne prodaje značk, majic z napisi, literature ipd., ki ga opravljajo društva in združenja,
- vzorec določb v statutih združenj in v pravilnikih o finančnem poslovanju, ki v skladu z davčnimi predpisi omogočajo zakonito poslovanje.

4.
O odzivnosti Zveze in združenj na napade NOB in negativne pojave v družbi
Predsedstvo soglaša s predlogi za večjo odzivnost na napade na NOB in negativne pojave v družbi, zlasti ko gre za falsificiranje zgodovine in za neofašistične manipulacije. Svoji zgodovinski komisiji predlaga, naj njeni člani po svoji strokovni usmerjenosti prevzamejo obveznost, da bodo v medijih reagirali na zgodovinske manipulacije z navajanjem resničnih dogodkov. Postopoma bi bilo potrebno objavljati več verodostojnih člankov tudi na družbenih omrežjih (zlasti Wikipedija in Google).
Predsedstvo predlaga združenjem, da javno reagirajo, ko gre za pačenje dogodkov in osebnosti iz časa NOB na njihovem območju, pa tudi da spodbujajo svoje člane, da se čim več oglašajo s članki in pismi bralcev v lokalnih in centralnih medijih.
Predsedstvo bo nadaljevalo z javnimi izjavami ob volitvah, referendumih, zakonodajnih postopkih in drugih temeljnih družbenih pojavih, zlasti če zadevajo dogodke, osebnosti in vrednote NOB ter pojave neofašizma.

5.
O izboljšanju komunikacije med Zvezo in združenji
Zveza bo prenovila in aktualizirala svojo spletno stran in predlaga združenjem, da jo bolj uporabljajo za svojo tekočo informiranost. Člani predsedstva prevzamejo zadolžitev, da se bodo po razporedu udeleževali sej pokrajinskih svetov in čim več tudi pomembnejših sestankov v združenjih na območju pokrajin.
Predsedstvo ne sprejema predloga, da bi združenjem, ki se ne držijo rokov, odvzeli del finančnih sredstev, prosi pa vse, da se organizirajo tako, da se izognejo nepotrebnim zavlačevanjem in urgencam.
Predsedstvo soglaša, da je treba urediti status partizanskih spominskih čet.
Predsedstvo naroča odboru za priznanja ZB, da pripravi morebitne spremembe in dopolnitve veljavnega pravilnika o priznanjih ZB.

6.
O »Svobodni besedi«
Revija Svobodna beseda je glasilo ZB NOB Slovenije, njena vsebina je dobro utemeljena v Programu Zveze v letu 2016. Pobude za popolno komercializacijo niso primerne. Še vedno bo največji del naročnikov iz vrst ZB. Pri tem ponavljamo predlog, da naj bi po možnosti vsi novi člani ZB postali tudi naročniki revije, prav tako vsi funkcionarji odborov krajevnih organizacij, združenj in Zveze.
Skrajna racionalizacija stroškov revije je bila že opravljena. Če število naročnikov ne bo manjše od 4.000, kar je s predlogom za naročništvo novih članov ZB mogoče trajno zagotoviti, bodo stroški pokriti z naročnino. Seveda je to naša skupna odgovornost, saj je revija zelo kvalitetna in je nepogrešljiva za ohranjanje vrednot NOB in informiranost naših organov in članov.

7.
O zgodovini Zveze borcev
Predsedstvo sprejema pobudo, da bi bilo dobro, če bi imeli napisano zgodovino naše organizacije, od njene ustanovitve 4.7.1948 do danes. Zato se bomo obrnili na Filozofsko fakulteto in Fakulteto za družbene vede z vprašanjem, ali bi bilo mogoče zagotoviti pripravo take zgodovine kot doktorske dizertacije. Če bi bil odgovor negativen bi to nalogo mogoče prevzel Inštitut za novejšo zgodovino. Morebiti so tudi še kakšne druge možnosti.
Z naše strani bi zagotovili gradivo, ki ga imamo, s tem, da je pretežni del že bil oddan Arhivu Slovenije in je tam na voljo.

8.
O sovražnem govoru
V Zvezi ves čas obsojamo sovražni govor ne glede na to ali se pojavlja na elektronskih ali pisanih medijih ali pa v parlamentu, v strankah ali kjer koli drugje. Ugotavljamo pa, da so državni organi, zlasti tudi javna tožilstva in sodišča, preveč tolerantni, saj do sedaj ni bila sprejeta še nobena obsodilna sodba. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je doslej sprejelo več obsodilnih sodb za primere sovražnega govora, ki so celo milejši od primerov, ki jih je v Sloveniji veliko in preveč.

9.
O varstvu spomenikov NOB
Predsedstvo bo nadaljevalo razgovore z Ministrstvom za kulturo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine o pospešitvi ureditve lastnine ali služnosti za spomenike in spominska znamenja NOB in za uvrstitev v register kulturne dediščine ter s tem v zvezi za ureditev obveznosti lokalnih skupnosti ali države za redno vzdrževanje spomenikov in okolice.

10.
O mladinski organizaciji ZB
Predsedstvo ponovno predlaga združenjem in pokrajinskim svetom ZB, da povečajo prizadevanja za ustanovitev mladinskih komisij, sekcij ali drugih oblik organiziranosti mladih članov ZB, da bi z njihovimi delegati lahko čim prej ustanovili Mladinsko organizacijo v okviru ZZB NOB Slovenije.

11.
O uniformah praporščakov
Predsedstvo soglaša s prizadevanji za to, da bi vsi praporščaki imeli uniforme. Pritrjuje pa tudi predlogu, da je ponošene uniforme praporščakov potrebno zamenjati. V letošnjem finančnem načrtu so zelo omejena sredstva za ta namen. Povečali jih bomo za leto 2017 s tem, da bi Zveza zagotovila participacijo v višini 40 % za skupna naročila, 60 % pa bi zagotovila zainteresirana združenja. Zamenjava je sicer trajna naloga.

xxx

Naloge Zveze so obširno opisane v Programu nalog za leto 2016. Te ugotovitve in sklepi le dopolnjujejo ta program.
Te ugotovitve in sklepe bomo objavili na spletni strani Zveze in v Svobodni besedi.

Predsednik
Tit Turnšek

***

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 5. aprila 2016 sprejelo na podlagi 23. člena Statuta Zveze in 6. člena Pravilnika o priznanjih

S K L E P
o podelitvi Zlate plakete najboljšim krajevnim organizacijam ZB

1.
Na razpis za odlikovanje najboljših krajevnih organizacij ZB smo prejeli 13 utemeljenih predlogov. Te predloge je obravnaval Odbor za priznanja na seji 17.3.2016 in ugotovil, da so vsi dovolj utemeljeni in predlagal predsedstvu, da Zlato plaketo podeli vsem predlaganim krajevnim organizacijam, izjemoma letos v večjem številu, ob 75. obletnici ustanovite Osvobodilne fronte Slovenskega naroda.
2.
Zlato plaketo Zveze prejmejo najboljše krajevne organizacije ZB:
- za uspešno promocijo vrednot, dogodkov in osebnosti narodnoosvobodilnega boja;
- za ugledno uresničevanje vloge ZB v svojem okolju in združenju;
- za ohranjanje številčnosti organizacije s sprejemom novih članov;
- za skrb za vzdrževanje in urejenost spomenikov in spominskih znamenj na svojem območju.

3.
Upoštevajoč 1. in 2. točko tega sklepa bodo Zlato plaketo Zveze prejele naslednje krajevne organizacije ZB:
1. Krajevna organizacija ZB NOB Predmeja iz Združenja Ajdovščina-Vipava
2. Krajevna organizacija ZB NOB Sromlje iz Združenja Brežice
3. Krajevna organizacija ZB NOB Motnik-Špitalič iz Združenja Kamnik
4. Krajevna organizacija ZB NOB Bertoki iz Združenja Koper
5. Krajevna organizacija ZB NOB Kokrica iz Združenja Kranj
6. Krajevna organizacija ZB NOB Brestanica iz Združenja Krško
7. Krajevna organizacija ZB NOB Voličina iz Združenja Lenart
8. Krajevna organizacija ZB NOB Zadobrova-Sneberje iz Združenja Ljubljana Moste-Polje
9. Krajevna organizacija ZB NOB Šempeter pri Gorici iz Združenja Nova Gorica
10.Krajevna organizacija ZB NOB Vrtojba iz Združenja Nvoa Gorica
11. Krajevna organizacija ZB NOB Postojna iz Združenja Postojna
12. Krajevna organizacija ZB NOB Šmartno pri Slovenj Gradcu iz Združenja Slovenj Gradec
13. Krajevna organizacija ZB NOB Kobarid iz Združenja Bovec, Kobarid, Tolmin
14. Združenje borcev NOB Črnuče, ki ni razčlenjeno na več krajevnih organizacij in samo opravlja tudi to vlogo.

4.
Odlikovanja bodo predsednikom (predstavnikom) krajevnih organizacij podeljena na slavnostni razširjeni seji predsedstva Zveze 26.4.2016.

Predsednik
Tit Turnšek
 

SEJA GLAVNEGA ODBORA ZZB NOB SLOVENIJE

24.03.2016 10:29

V Ljubljani je bila 22. marca 2016 3. redna seja Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Obravnavali smo predvsem Letno poročilo o delu in poslovanju Zveze v letu 2015 z uvodnim poročilom predsednika Tita Turnška in Zaključni račun Zveze za leto 2015 z uvodom člana predsedstva Marka Vraničarja in s stališči Nadzornega odbora, ki jih je predstavila predsednica Marija Majhenič.

V obširni razpravi so sodelovali: Aljaž Verhovnik, Stane Preskar, Marijan Križman, Franc Križanič, Uroš Dular, Janko Heberle, Marija Govejšek, Alojz Bezjak, Božo Novak, Vesna Jerina, Franc Štibernik, Mihael Grobelnik, Matjaž Slavko Ilnikar, Stanislav Ovnič, Lado Kocijan, Danijel Divjak, Miro Mlinar, Tilka Bogovič, Tit Turnšek in Slavko Grčar.

Ob ugotovitvi, da je bilo v letu 2015 opravljenih veliko zahtevnih in pomembnih nalog so razpravljalci kritično obravnavali zlasti potrebne racionalizacije v finančnem poslovanju, posebno o sorazmerno veliki porabi sredstev rezervnega sklada, ki pa je bila v največji meri posledica bistvenega zmanjšanja sredstev iz državnega proračuna za naloge v javnem interesu in odpisu neporavnanih terjatev do družbe Svobodna misel, d.o.o, v stečaju. Razen tega je bilo v razpravi podanih precej pobud, ugotovitev in predlogov za zboljšanje odzivnosti Zveze in združenj na pojave neofašizma, potvarjanja zgodovine NOB, razraščanja sovražnega govora in druge negativne pojave v družbi, za izboljšanje medsebojnih komunikacij med Zvezo in združenji, za napredek organiziranosti in delovanja, zlasti tudi krajevnih organizacij, o proslavah, itd.

Navzoči so z odobravanjem sprejeli informacijo o Zborniku OF, ki jo je podal tovariš Janez Stanovnik, častni predsednik Zveze in pobudnik, organizator, urednik in tudi večinski donator Zbornika. Vsako združenje bo prejelo 10 brezplačnih izvodov Zbornika, prostovoljne prispevke pa zadrži kot svoj prihodek. Brezplačni izvodi bodo zagotovljeni tudi za vse novo sprejete člane ZB v letu 2016.

Po končani razpravi so bili z glasovanjem sprejeti naslednji

SKLEPI:
1. Glavni odbor sprejema Letno poročilo o delu in poslovanju Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v letu 2015 v predloženem besedilu.
2. Glavni odbor sprejema Zaključni računi Zveze skupaj s predloženimi prilogami in obrazložitvami.
3. Glavni odbor naroča predsedstvu Zveze, da obravnava stališča Nadzornega odbora in predloge iz razprave in jih v največji mogoči meri udejani v poslovanju Zveze v tekočem letu 2016 in v pripravi finančnega načrta za leto 2017.
4. Glavni odbor je verificiral mandat Francu HERGULU iz Ormoža.
5. Glavni odbor sprejema v kolektivno članstvo Zveze Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB – Društvo Vranov let in s tem verificiral mandat Eduarda VEDERNJAKA, kot člana Glavnega odbora.

Zapisal:
SLAVKO GRČAR
predsednik delovnega predsedstva
 

POBUDA ZA ZAVEZNIŠTVO PROTI REVŠČINI

17.03.2016 14:44

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na predlog Sveta ZB obravnavalo na seji 3. 3. 2016 problematiko širjenja in poglabljanja revščine v Republiki Sloveniji. V prepričanju, da imamo v naši državi vse pogoje za bistveno zmanjševanje revščine, če jo že odpraviti ne moremo, smo dali pobudo za nacionalni projekt ZAVEZNIŠTVA PROTI REVŠČINI.

V zavezništvo bi povabili vse, ki si kakorkoli želijo prizadevati za zmanjšanje revščine, ne glede na njihovo politično pripadnost in nazorsko prepričanje. Namen zavezništva pa bi bil ustvariti pozitivno družbeno klimo za korenite spremembe socialne politike in za sprejem ustrezne zakonodaje s ciljem, da bi uresničili vse spremembe vsaj do leta 2023.

Za ta namen smo organizirali iniciativni sestanek predsednikov (predstavnikov) Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Sekcije za promocijo univerzalnega temeljnega dohodka in Rdečega križa Slovenije, na katerem smo se dogovorili o javnem povabilu za pridružitev zavezništvu proti revščini in za druge potrebne začetne ukrepe te akcije.

Naša ideja o zavezništvu proti revščini temelji zlasti na ugotovitvi, da je Slovenija po svoji Ustavi socialna država. Zato ima uveljavljeno ureditev, ki s številnimi socialnimi sistemi in transferji blaži socialne stiske in uveljavlja družbeno solidarnost na področju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega varstva in zavarovanja, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in še kje. Pa vendar je kljub temu v Sloveniji še vedno 290.000 (14,5 %) državljanov, ki živijo pod statističnim pragom tveganja revščine in mnogi ne morejo preživeti brez neposredne pomoči Rdečega križa, Karitasa in drugih dobrodelnih organizacij. Veliko je zgodb o lačnih otrocih, množi se beračenje in brezdomstvo. Socialne stiske močno povečuje tudi visoka brezposelnost in spreminjanje socialnih pomoči v »posojilni sistem«. Vsi ti pojavi so toliko bolj boleči ob sorazmerno visokem družbenem in življenjskem standardu večine slovenskega prebivalstva in ob dejstvu, da je slovenska država članica EU in OECD in je kljub svojim gospodarskim in finančnim problemom uvrščena med 30 najbolj razvitih držav na svetu.
Pretežni del omenjene socialne revščine lahko odpravimo s preureditvijo socialne politike in socialnih transferjev z zavestjo, da tu ne gre le za neproduktivno porabo, marveč za močan motivacijski in kohezijski dejavnik, ki lahko zelo spodbudno deluje tudi na družbeno produktivnost. Odločilna pri tem pa je gospodarska rast in druge finančne in gospodarske možnosti. Nujna je tudi družbena volja po temeljitih spremembah in konkretnih ukrepih. ZAVEZNIŠTVO PROTI REVŠČINI, naj bi bilo pomemben dejavnik v tej smeri.

Temeljita sprememba, ki bi jo lahko uresničili s posebnim celovitim zakonom, bi bila uvedba UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA DRŽAVLJANOV, ki bi nadomestil vse sedanje transferje (socialne pomoči, otroške dodatke, štipendije, subvencije, nadomestila za čas brezposelnosti, itd.), ki bi poenotil sistem, bistveno zmanjšal administracijo in odpravil občutek ponižanosti sedanjih prejemnikov socialnih pomoči, povečal pa tudi socialno varnost zaposlenih. Dodatno bi morali zagotoviti, da bi ob vseh izplačilih osebnih dohodkov, brez izjem, vsi vplačevali tudi vse prispevke, ki bi jih prav tako brez izjem morali plačevati vsi pod enakimi pogoji. Delodajalci pa bi morali postopoma normalizirati prispevek za pokojninsko zavarovanje kot povsod v Evropi na raven delojemalcev. Potrebni bodo tudi še drugi ukrepi, npr. zagotovitev domov za brezdomce, preprečevanje beračenja, rešitev vprašanj zagotavljanja stanovanj mladim družinam, omogočanje zdravstvenega varstva vsem ne glede na status zavarovanca itd.

Vse to je odvisno od zakonodajne ureditve in je torej naloga Vlade in parlamenta. Organizacije civilne družbe pa lahko v bistveni meri vplivajo na družbeno klimo in na to, da državni organi ukrepajo in ne ostajajo le pri besedah in obljubah.

Namen ZAVEZNIŠTVA PROTI REVŠČINI JE PRAV TO. Spodbuditi Vlado in parlament k pripravi in sprejemu Zakona o univerzalnem temeljnem dohodku in drugih predpisov za celovito socialno politiko v smislu ustavne določbe, da je Slovenija socialna država. In ustvarjati prepričanje v družbi, da je vse to potrebno kljub drugačnim neoliberalističnim težnjam.

V pobudi za zavezništvo predlagatelji predlagamo tudi naj akcije ZAVEZNIŠTVA vodi KOORDINACIJSKI ODBOR v sestavi predstavnikov pobudnikov in drugih predstavnikov javnosti (n.pr. Društva novinarjev, Društva pisateljev, RTV, Rdeči križ, morebiti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti idr.)

Koordinacijskemu odboru ZAVEZNIŠTVA naj bi izmenoma predsedovali člani odbora.

ZAVEZNIŠTVO naj bi bilo odprto za članski pristop do konca akcije.

ZAVEZNIŠTVO naj bi bilo sklenjeno, ko bi k njemu pristopilo vsaj 20 organizacij, ki delujejo na ravni države. Tedaj bi se konstituiral tudi koordinacijski odbor, ki bi takoj začel z delom in za ta namen sprejel program svojega dela in javne promocije akcije.
 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje za vojne veterane NOB

14.03.2016 14:51


Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo naslovili pismo:


Na Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije se je pisno ali po telefonu oglasilo 9 naših članic ali njihovih otrok z zgroženostjo, da jim je odklonjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ker so po možu prevzele vdovsko pokojnino. Pri tem pravilno ugotavljajo, da imajo priznan status vojne veteranke in da so še vedno vojne veteranke, česar prevzem vdovske pokojnine ne more izničiti. Pritrjujemo temu mnenju. Odvzem te pravice vojnim veterankam pomeni neustavno diskriminacijo, posebno še, ker so bile z osamosvojitvenimi dokumenti 1991 zagotovljeni borcem in drugim udeležencem NOB enake pravice, kot so jih imeli po predpisih prejšnje države.
Prosimo za vaše ukrepe.

Z lepimi pozdravi,

PREDSEDNIK
Tit Turnšek

 

Državna proslava in slavnostna razširjena seja predsedstva ZZB NOB Slovenije

10.03.2016 13:03

Koordinacijski odbor za državne proslave in Vlada RS sta sprejela naš predlog, da naj bo državna proslava ob Dnevu upora proti okupatorju, 26. aprila 2016 zvečer v Ljubljani in ne v Trbovljah, kar sovpada s 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.

Tudi slavnostna razširjena seja predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije bo 26. aprila, ob 11. uri, v Ljubljani. Na sejo bodo povabljeni vsi člani Glavnega odbora in delovnih teles Zveze, odlikovanci Zveze, predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, predsedniki enot in služb NOV in POS, novinarji.
 

I Z J A V A  o neofašizmu, ksenofobiji in begunstvu

10.03.2016 16:04

Objavljamo Izjavo Krajevne organizacije za vrednote NOB Stražišče, v kateri je 141 članov ZB. Sprejeli so jo na občnem zboru 3. marca 2016. Izjava je skladna s stališči Glavnega odbora, predsedstva in Sveta Zveze, ki smo jih velikokrat javno promovirali kot naš upor proti vsem oblikam neonacizma in neofašizma, nestrpnosti in sovraštva.

Izjava se glasi:

Člani KO za vrednote NOB smo zaskrbljeni zaradi dohodkov, ki so nastali v zvezi z begunsko krizo v EU in še posebej na Balkanu. To ni več humanitarna kriza ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove in domovino, ampak je to kriza političnega sistema v katerem živimo, tako v Sloveniji kot tudi v EU. To je kriza vrednot, za katere se zavzema velika večina ljudi in za katere so se borili in umirali slovenski partizanski borci in aktivisti OF. To so vrednote, ki jih spoštujemo in uresničujemo vsi pošteno misleči ljudje v naši slovenski državi ne glede na narodnost, raso ali versko izpoved. To poudarjamo tudi zato, ker so bile te vrednote v programu OF SN katere 75. obletnico ustanovitve letos praznujemo. Na teh osnovah je vodila osvobodilno gibanje in upor proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Dogodki zadnjih dni so zastrašujoči. Ljudje brez vesti in spoštovanja temeljnih načel človeškega življenja kot so poštenje, solidarnost, tovarištvo, pomoč trpečim in nenazadnje nacionalna osvoboditev in uveljavitev prvin ljudske demokracije. Tem ljudem očitno te vrednote ne pomenijo nič in se na svojih zborovanjih iz njih norčujejo.

Protesti v Šenčurju, Logatcu in Ljubljani so pokazali pravi obraz slovenske desnice. Slikanje veljakov SDS in NSi pod domobranskim plakatom iz leta 1945 veliko pove. To je novodobni fašizem. Očitno zmaga nad fašizmom in nacizmom 1945 ni bila dovolj? Posebej smo ogorčeni nad postopkom staršev dijakov v kranjskem dijaškem domu in profesorjev kranjske gimnazije Franceta Prešerna. Vsi ti ljudje to počnejo pod geslom »demokracije« in »svobode govora« in ksenofobije. Kakšno ustavo in zakonodajo imamo, da državni organi nimajo možnosti, da posredujejo in onemogočijo tako fašistoidno delovanje, ki nima nič skupnega z demokratično ureditvijo naše države.

Protesti pripadnikov in somišljenikov desno usmerjenih političnih strank so pokazali vso »veličino« njihove »evropske civiliziranosti« pred vso evropsko in delno tudi svetovno javnostjo. Žal se ob tem poroča in razpravlja tudi o Sloveniji in Slovencih.

Člani KO ZB za vrednote NOB Stražišče pričakujemo, da Glavni odbor ZZB NOB javno in odločno pove, da člani Zveze borcev ne sprejemamo take »demokracije« in da mora država zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in vrednot, še zlasti kadar so ljudje v stiski in potrebni pomoči. V našem primeru so to begunci iz Bližnjega vzhoda. Žična ograja na meji je slovenska sramota
 

Podpora Manifestu za ohranitev javnega zdravstvenega sistema

10.03.2016 12:56

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 3. marca 2016 v celoti podprlo Manifest za ohranitev javnega zdravstva, ki ga je sprejela Zveza društev upokojencev Slovenje. Ta sklep je logično nadaljevanje naših dosedanjih prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva, ker štejemo to za veliko vrednoto, ki jo ne smemo opustiti in tudi ne poslabšati.
 

Odziv na nezaslišano pismo dr. Milan Zvera predsedniku Evropskega parlamenta

10.03.2016 12:54

Na pismo dr. Milana Zvera, slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu smo poslali naš odziv predsedniku Evropskega parlamenta, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Predsedniku RS, predsedniku DZ RS in predsedniku Vlade RS.
Pismo predsedniku Evropskega parlamenta g. Martinu Schulzu in podobno drugim naslovnikom se glasi:

Spoštovani,
V slovenskih medijih smo prebrali, da Vam je evropski poslanec iz Slovenije, dr. Milan Zver, podal pobudo za postavitev spominske plošče v prostorih Evropskega parlamenta v spomin na 200.000 žrtev množičnih izvensodnih pobojev, žrtev komunističnega nasilja, po drugi svetovni vojni v Sloveniji.
V zvezi s to pobudo bi vas radi opozorili na nekatera dejstva, ki jih iz poslančevega pisma ni mogoče razbrati.

Najprej število žrtev: ni mogoče z gotovostjo trditi, koliko je bilo žrtev povojnih izvensodnih pobojev, in koliko je bilo med pokopanimi tistih, ki so padli v zaključnih vojaških operacijah na ozemlju Slovenije maja 1945. Spomnimo le, da se vojna na slovenskih tleh ni končala s kapitulacijo Nemčije, temveč šele po hudih bojih na severni meji Slovenije, ki so potekali še 15. maja 1945. V tistih dneh je bilo na slovenskih tleh približno milijon pripadnikov različnih domačih in tujih vojaških formacij.

Pismo uporablja besedo genocid ter trditev o žrtvah komunističnega nasilja. Pojasniti je treba, da so bili med pobitimi večinoma pripadniki ustašev, četnikov, domobrancev in drugih kvizlinških formacij, ki so v času vojne povzročili mnogo zločinov nad civilnim prebivalstvom po vsej takratni Jugoslaviji. Pripadniki različnih vojaških partizanskih enot iz različnih delov Jugoslavije, ki so sodelovali v zaključnih bojih 2. Svetovne vojne na slovenskih tleh, so se tem svojim nekdanjim krvnikom maščevali. Torej ni šlo za komunistično nasilje in tudi ne za poboje zaradi ideologije, temveč za spopade in maščevanje med vojaškimi formacijami zaradi zločinov med drugo svetovno vojno, tako kot po vsej Evropi.

Današnja Republika Slovenija, ki je nastala leta 1991, ne more prevzemati odgovornosti za dogodke, ki so se zgodili na njenem ozemlju leta 1945, saj je zanje bila odgovorna takrat že mednarodno priznana država Jugoslavija. Po našem mnenju bi spominska plošča, kot jo predlaga poslanec dr. Milan Zver, pomenila krivično obdolžitev sedanje Slovenije za dejanja, ki so obsojanja vredna, in za žrtve, ki niso posledica ravnanja države Slovenije.
V Zvezi združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja obsojamo vse oblike izvensodnih množičnih pobojev. Obsojamo poboje, v katerih ni prišlo do razlikovanja med civilisti in vojaškimi formacijami. Ker prihaja do takšnih anomalij zaradi vojaških spopadov in dolgotrajnih uničujočih vojn, pa naslavljamo na Evropski parlament željo, da bi se zoperstavil vsem sodobnim vojnam, ki bodo/so že povzročile veliko nedolžnih civilnih žrtev in po katerih bo sprava med sprtimi narodi in skupinami ljudi vse težja. Evropski narodi dolgujemo to zavezo svojim padlim prednikom v krvavih vojnih spopadih na tleh Evrope v 20. stoletju.

Prosimo Vas, gospod predsednik, da navedena dejstva upoštevate.
S spoštljivimi pozdravi,

Predsednik ZZB NOB Slovenije
dr. Tit Turnšek
 

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

24.01.2016 18:03

Za človekovo dostojanstvo gre…


Slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta. Slavnostna govornica: varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer.

Ljubljana, Center urbane kulture Šiška – »Živimo v časih, ko dan za dnem govorimo o hudih dogodkih, smrti, pokolih, beguncih, migrantih, o tistih, ki so izgubili svoje domove in hitijo v svet, da bi našli nove. Pogosto uporabljamo celo zlovešče izraze kot so tretja svetovna vojna ali konec sveta. Veliko je nestrpnosti, sovražnosti ter takšnih ali drugačnih pogledov na našo preteklost, tudi zgodovino, da ne govorimo o sedanjosti, ko ni prave enotnosti, ki bi jo še kako rabili,« je v svojem nagovoru spomnila na neizpodbitne vzporednice med zgodovino in današnjimi časi, varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer in nadaljevala s spomini na njeno pretresljivo izkušnjo, ko je obiskala zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz in spoznala kako velika in skupna želja je bila vsem taboriščnikom – kako priti od tam in preživeti. »Vsi evropski varuhi, ki smo tega dne obiskali taborišče, smo nemo opazovali in si v mislih predstavljali prizore ne tako davne preteklosti. Bili smo si enotni: to se ne sme več ponoviti.«

"Holokavst pomeni sistematično, birokratsko, s strani države podprto preganjanje in umor Judov v okviru nacističnega režima in njegovih podpornikov. Nacisti, ki so prišli v Nemčiji na oblast januarja 1933 so verjeli, da so rasno superiorni in da so Judje manjvredni, ter kot taki grožnja tako imenovani »čisti arijski rasi«.

V obdobju holokavsta se je nemška oblast osredotočala tudi na druge skupine, ki so bile po njihovem mnenju »rasno manjvredne«, med njimi rome, invalide, nekatere slovanske narode, ipd. Druge skupine pa so bile preganjane na osnovi političnega, ideološkega ali vedenjskega razloga, med drugim komunisti, socialisti, Jehove priče in homoseksualci. Številni so umrli zaradi razmer v zaporih in trpinčenja.

Načrtno so nacisti usmrtili med pet in šest milijoni in pol Judov, prek dvestotisoč, po nekaterih pričevanjih celo do pol milijona Romov, najmanj dvestotisoč duševno ali telesno prizadetih bolnikov pa so usmrtili v t.i. programih evtanazije. Umorili so med dvema in tremi milijoni sovjetskih vojakov ali pa so ti umrli od lakote, zanemarjanja ali trpinčenja. Milijone civilistov so poslali na prisilno delo v Nemčijo ali v okupirano Poljsko, mnogi med njimi pa so potem umrli v izjemno nečloveških razmerah."*

1. novembra 2005 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo s katero je 27. januar, to je na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno največje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau, razglasila kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

15. aprila 2015 je Evropski parlament, sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne, z resolucijo prepoznal kot zgodovinsko dejstvo tudi genocid nad Romi. Evropski poslanci in poslanke so pozvali naj se 2. avgust razglasi za dan spomina nad Romi – dan spomina na porajmos.

Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, ki deluje v okviru Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, se je s slovesnostjo v Centru urbane kulture v Šiški poklonil vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov, posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, ukradene otroke in pregnance. V taboriščih je med drugo svetovno vojno trpelo preko šestdesetisoč ljudi iz Slovenije, več kot dvanajstisoč pa se jih zaradi pobojev ali pa kot posledice mučenja in bolezni nikoli ni vrnilo v svoje domove.

Uvodni nagovor je imel sin taboriščnika Janeza Aliča, Jani Alič, ki danes opravlja funkcijo predsednika koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je omenil še, da tokratno slovesnost v spomin žrtvam holokavsta, posvečajo tudi petinsedemdeseti obletnici ustanovitve osvobodilne fronte.

»Ob tej priložnosti se sprašujem: ali se bo kdo opravičil preživelim internirankam in internirancem ali potomcem tistih, ki so zgoreli v krematorijskih pečeh, njihov pepel pa potresli po tuji zemlji? Bili so nedolžni, odpeljali so jih brez sojenja, mnogokrat tudi po zaslugi domačih izdajalcev in sodelavcev okupatorja, katerim danes postavljamo spomenike in zaradi njih nekateri hočejo spreminjati zgodovino. Ti nedolžni ljudje, ki so odšli v taborišča so končali tam zato, ker so ljubili svojo domovino.« Spomnil je še na to, da so bili Slovenci v italijanskih, nemških, madžarskih in hrvaških taboriščih, samo na Rabu jih je bilo petnajst tisoč, v nemških taboriščih je umrlo skoraj deset tisoč Slovencev, največ v podružnici Auscwitza, v tržaški Rižarni. »Za vse tiste, ki so za vedno ostali na tuji zemlji potomci nikoli ne bomo izvedeli kje je njihov grob, nikoli jim ne bomo mogli postaviti primernega obeležja. Ko se spominjamo žrtev holokavsta, bi bilo prav, da se iz te tragične preteklosti, tega množičnega zločina kaj naučimo. Njihovo, oziroma, spoštovani preživeli, vaše trpljenje, ne sme biti nikoli pozabljeno. Te grozljive številke umrlih in ponižanih, ko niste bili ljudje, ampak samo številke za bodečo žico, morajo biti tudi opomin, da se kaj podobnega ne sme nikoli več zgoditi.«

Prireditev je bila pripravljena v produkciji Televizije Medvode za Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije, scenarij je napisala Silvana Knok, nastopali pa so učenci Glasbene šole Ljubljana Moste – Polje (godalni orkester pod vodstvo profesorice Ksenije Trotovšek Brlek, sopranistka Branislava Sara Mitrović ob klavirski spremljavi Mojce Prus, Gašper Banovec ob klavirski spremljavi Ane Rus), skupina Metalsteel in plesalka na trakovih Ana Lekše, baritonist Tone Habjan in Nejc Jemc na harmoniki, plesni par Maša Kastelic in Matej Pritekelj, mladinska gledališka skupina KUD Smlednik in balerine Baletne šole Stevens.

Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar.

»Primorke smo velikokrat zapele, da smo si dajale korajžo, s slovensko uporniško pesmijo smo povedale, kaj čutimo in kaj mislimo. Kljubovalno smo zapele že v tržaških zaporih, ko smo izvedele, da smo ušle streljanju v Rižarni, v taborišču smo pele ob nedeljah za našo barako, da se je razlegalo naokoli, in včasih tudi zvečer na pogradu, po tihem, za tolažbo. Seveda smo kdaj tudi jokale. A to smo počele naskrivaj. Nismo pomislile, da bomo umrle, ampak da bomo prišle domov. Vedno smo rekle: "Ko bomo doma," je bridek spomin Sonje Vrščaj, ki ima na svoji levici vtetovirano številko 82396.

Spomini niso zbledeli in le majhen delček so jih na letošnji slovesnosti obudili organizatorji. Zgodbe Sonje Vrščaj, Janeza Aliča, Ivice Žnidaršič, Erike Furst, Ivanke Podlipnik, Dane Valič, zgodbe o usodi slovenskih Romov in Sintov, zgodbe o ukradenih otrocih - ti niso bile zgodbe scenaristke, to so bile zgodbe življenja, zgodbe živih pričevalcev z imenom in priimkom in njihovih potomcev, ki so doživeli in preživeli genocid, holokavst, porajmos, šoah.

»Vaše preživeto gorje mora opominjati nas in prihodnje rodove. Da ne izgubimo zgodovinskega spomina, da nam ga ne zameglijo drugačne zgodbe in pripovedi, ki skušajo zmanjšati pomembnost upora evropskih narodov zoper razčlovečenje brez primere v zgodovini človeštva,« je spomnila Vlasta Nussdorfer in v govoru poudarila, da zagotovil, da tega človeštvo nikoli več ne bo dopustilo, žal nimamo, da pa vsak izmed nas lahko »stori kar največ zmore, da prispeva k odpravljanju vzrokov in povodov za nasilno reševanje vsakršnih sporov med ljudmi in narodi. Za razumevanje in sprejemanje ljudi iz različnih kulturnih okolij, za strpnost do drugačnosti in nenehni boj za uveljavitev temeljnih človekovih pravic.«

In kot so skozi celotno slovesnost opominjali organizatorji: narod lahko uničuješ na različne načine – vzameš jim jezik, vzameš kulturo, lahko ga razseliš, zgaraš in stradaš do konca, lahko ga spremeniš v pepel. Vedno mu vzameš dostojanstvo... Za dostojanstvo gre v teh dneh, ko se svet spet oblači v vojne barve.


Nataša Predalič, tvm
___________________________
avtor fotografij: Iztok Pipan, tvm
Vlasta Nussdorfer, slavnostna govornica
 
<< < 1 2 3 4 ... 10 ... 20 ... 30 ... 33 > >>