Aktualno

<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 ... 25 ... 30 > >>
 

NOV POSKUS NAVIDEZNE SPRAVE

02.07.2015 14:31

Odprto pismo županu občine Velike Lašče

V normalnih razmerah do pisanja takega javnega pisma ne bi prišlo, ker pa so v Sloveniji na splošno zadeve nenormalne, pač skušamo na ta način vplivati na razvoj dogodkov, ki bi sicer v urejeni in resnični demokraciji potekali znotraj občine. Res pa je tudi, da je vsebina, o kateri je govora v tem zapisu po zaslugi “pobesnelih” političnih strank daleč pred vsemi ostalimi vsebinami, o katerih bi se v kriznem času pričakovano moralo govoriti - to pa ni več samo lokalni pojav. Govora je o spravi, tej v Sloveniji tisočkrat zlorabljeni besedi, ki jo imajo politki polna usta, medtem ko mislijo samo na svoje strankarske in osebne interese in s pomočjo stalnega obujanja sprave na račun mrtvih razdvajajo žive in jim ne pustijo pogleda naprej... Zastrupljajo mlade generacije in ji jemljejo zagon v časih, ko bi morali skrbeti za kakršenkoli napredek pri reševanju ključnih življenjskih dilem tega časa.

Za lažje razumevanje: župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek si je vzel pravico, da odloča o postavitvi, zaradi prenove bivše šole v Karlovici, začasno odstranjenih plošč padlih, ustreljenih in interniranih udeležencev NOB na novo lokacijo, kjer so skupaj z obeležji omenjenih žrtev zdaj že nameščene “nove” plošče z imeni civilnih žrtev, padlih domobrancev in žrtev povojnih pobojev. Obe skupini žrtev nagovarja Trubar s kratkim citatom: “Ljubi Slovenci...” Postopek priprave na to preurejanje zgodovine - po županovih besedah pa pietetno spravno dejanje - je bil popolnoma netransparenten, župan je ločeno klical na pogovore o zadevi svetnike (predvidevam, da vse tako kot mene...) in nam razlagal o ideji. Na razgovoru sem izrazil nasprotovanje postavitvi in menil, da se moram o tako pomembni zadevi posvetovati s članstvom kot predsednik lokalne borčevske organizacije, ki edina lahko da soglasje. Že na tem razgovoru mi je župan dal vedeti, da je za izvedbo skupnega spravnega spomenika dobil vsa potrebna soglasja in tudi mnenje zgodovinarja dr. Ferenca. Moji pomisleki so naleteli na gluha ušesa in na prvi seji občinskega sveta po tem pogovoru je župan pod zadnjo točko “županove zadeve” od daleč pokazal natisnjen osnutek spominskega obeležja in v krajšem nagovoru opisal idejo o spravnem spomeniku. Poudarjam, da svetniki niso dobili nobene pisne obrazložitve, ne o vsebini, ne o obliki spomenika in da te točke ni bilo na dnevnem redu! Tako opremljeni smo svetniki glasovali in predlog je bil z večino desetih od 12 glasov sprejet.

Takoj po tej seji smo v borčevski organizaciji pripravili obrazce za podpisovanje soglasja o postavitvi skupnih obeležij in pri vprašanih (dosegljivih) sorodnikih 22 od 45 žrtev na partizanski strani zabeležili izraženo popolno nasprotovanje taki postavitvi! O zadevi se je naša lokalna organizacija posvetovala tudi z mestnim odborom ZZB NOB in skupaj smo pripravili pisno zahtevo, da se upošteva naše mnenje ter da se spominska partizanska obeležja postavi ali na staro mesto ali pa na lokacijo, ki je bila izbrana pri prvem razpisu za ureditev samo partizanskega spominskega parka.
Očitno pa je župan v skladu s politično doktrino stranke, ki ji pripada ugotovil, da so razmere in čas ugodni za poskus revizije zgodovine in izenačavanje borbe proti okupatorju s kolaboracijo. V odgovoru na naš protest in nestrinjanje nas je označil za stranko, ki nismo v postopku, da nimamo nobene pravice protestirati proti (samovoljnemu) odločanju o tako občutljivi temi. Predstavljate si poveljnika gasilcev, ki mu župan sporoči, da oni pač nimajo pravice odločati o nabavi gasilne naprave ...
In da!!! Imamo občutek za pieteto, udeležili bi se vsake slovesnosti, kjer bi se poklonili vsem žrtvam vojne, ne pristajamo pa na politično urejanje zgodovine...

Rezime: pri manipuliranju z dobromislečimi ljudmi je včasih dovolj samo »pametno« uporabljati besede pieteta, sprava, zakonitost, odpuščanje in pri tem misliti na »popravo« napačnih odločitev v usodnih, najtežjih trenutkih slovenske zgodovine. Gotovo je bilo v vojnem času vsem težko, a prav zagotovo so bili tisti, ki so se uprli okupatorju za obrambo domovine, v veliko težjem položaju, kot tisti, ki so od okupatorja dobili orožje za boj proti lastnim ljudem. In ti, nasledniki drugih, so sedaj zelo glasni v izjavah, da je simbol zvezde zločinski simbol, njihovo znamenje je pa...?
Slovenski parlament bi moral (če bi to res bil!) sprejeti zakon o prepovedi politikom, da bi razpravljali o zgodovini, vse resne zgodovinarje pa bi morali zapreti v konklave skupaj s predstavniki mednarodne zmagovite koalicije in jih spustiti ven šele, ko bi se zedinili o tem, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni...

In največji »dobitek« te županove akcije? Mirno, med seboj spravljeno prebivalstvo je s svojim dekretom (beri: z udobno večino v občinskem svetu) postavil pred novo preizkušnjo, razburkal je že umirjene vode zgodovinskega spomina, že spravljenim je odprl stare rane, povedal nam je, da je župan vrhovna oblast v občini, ki ima pravico odločati, da mi, »navadni« ljudje ne štejemo nič, kot ne štejejo nič mnenja živih sorodnikov žrtev na partizanski strani!
In še svečka na torti: župan je pripravil tudi predsednika Boruta Pahorja, da bo v nedeljo, 5. julija prišel poklonit sodelovanju partizanov in domobrancev ... Si predstavljate obraz predsednika Boruta Pahorja, ko bo zagledal napise na ploščah »domačinov, krajanov«?

Zarja spominov Velike Lašče, Društvo za ohranjane izročil NOB,
predsednik Srečko Knafelc
 

IZJAVA ZA JAVNOST - obsodba skrunitve spomenikov in spominskih znamenj

01.07.2015 09:58
I Z J A V A   Z A   J A V N O S T
o obsodbi skrunitve spomenikov in spominskih znamenj

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je na seji 30.6.2015 ostro obsodilo skrunitev spominske kapelice v Kamniški Bistrici kot vandalsko necivilizacijsko in sramotno dejanje. Taka naša obsodba velja tudi za druge primere, ki jih tu in tam po Sloveniji povzročajo zlonamerni posamezniki s packarijami, onesnaževanjem, poškodbami in krajo. Seveda te skrunitve nimajo ničesar skupnega z našo organizacijo in njenimi funkcionarji.
Pozivamo policijo in druge državne organe, da bolj pozorno in učinkovito obravnavajo skrunitve spomenikov in spominskih znamenj, ki imajo po večini elemente kaznivega dejanja, ugotovijo krivce in jim prisodijo zasluženo kazen.

PREDSEDSTVO
ZZB za vrednote NOB Slovenije
 

LJUBELJ 2015

15.06.2015 14:31


Nočemo, da bi se to gorje pozabilo, nočemo, da bi se to gorje ponovilo


Slovesnost v spomin na 70. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem. Slavnostni govornik – Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.

Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem – »Vojna predstavlja ultimativno dno človeškega duha. V skoraj nobenih drugih okoliščinah dostojanstvo človeka, ljudi, celih narodov, ras, ne more biti bolj ranjeno in bolj ponižano. Vojna je razlog tragedij, je najbolj črna od temnih odtenkov žalosti in trpljenja. Tako je neusmiljena, da na koncu ne prizanese niti tistim, ki so jo začeli,« je v slavnostnem govoru povedal predsednik republike Borut Pahor in opozoril, da ne moremo nikoli z gotovostjo vedeti, da se nek lokalni konflikt ne bo ponovno razvil v svetovni spopad, zato je pozval vse naj ne pozabijo, da vojna in vse strašno kar prinaša s sabo, ostaja stvarnost tega sveta: »Mir sicer ni vse, toda brez miru je vse ostalo skoraj nič. Zato tudi od tod, s tega svetega mesta kličemo sebi in celemu svetu: mir, mir, mir!« Pretresla in osupnila ga je zgodba, ki jo je povedala nekdanja taboriščnica iz Auschwitza, ko so jo sedemdeset let po osvoboditvi mladi vprašali kaj je naredila narobe, da so jo zaprli, saj se očitno niso zavedali, da so bili zaporniki v taboriščih zaprti zgolj zato, ker so pripadali »napačnemu« narodu, etnični skupini, političnemu, verskemu ali kulturnemu izročilu. »Nočemo, da bi se to gorje pozabilo, nočemo, da bi se to gorje ponovilo. Hočemo in moramo storiti vse, da zgradimo boljši in bolj pravičen svet. Miren in varen. Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. K temu nas poleg vsega kličejo neme žrtve vojn in tudi povojnega nasilja. Združena Evropa in neodvisna Slovenija sta utemeljena na spravi. Ne na pozabi, na odpuščanju in spravi. Kljub dvomom v iskrenost, kljub skušnjavam vseh vrst, ne smemo nikoli opustiti naše moralne dolžnosti, da med seboj krepimo vse tisto kar nas povezuje in strpno spoštujemo vse tisto kar nas razlikuje,« je še dejal predsednik. Obenem je pojasnil, da je dolžan spodbujati spoštovanje, sodelovanje in zaupanje med ljudmi, »da bi, če bi se proti naši volji mir in svoboda znova postavila pod vprašaj, brat nikoli več dvignil roko nad brata, temveč da bosta skupaj mir in varnost obranila, ohranila in okrepila.« Pozval je vse skupaj, da ne pozabimo tragedij druge svetovne vojne in opomnil pred zlom, ki je vojno tedaj prožilo in poganjalo: »Da spomnimo na vse tisto in na vse tiste slavne, ki so jo s svojim uporom končali in nam priborili mir in svobodo. Da jo sedaj lahko dihamo s polnimi pljuči. Da se na tem mestu zavežemo k mirnemu reševanju vseh sporov znotraj države in med njimi, da negujemo strpnost in sožitje.«

Tržiški župan, Borut Sajovic je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen ohranitve ostankov nekdanjega taborišča: »Ponosen sem, da danes lahko rečem, da žica, ki je bila na tem mestu in stražni stolpi, nastajajoč tunel, da so bili to zgodba, ki je sedemdeset let nazaj ločevala, razdvojevala, danes pa združuje in povezuje. Vse, brez kakšne zamere, brez slabega občutka, spominjamo se vseh, ki jim je potrebno prižgat svečo danes, za nazaj. Naša naloga pa je, da ohranjamo zgodovinska dejstva, da vemo kdo je bil na eni strani, kdo na drugi strani bodeče žice.«

Na trpljenje Slovencev po taboriščih širom po Evropi pa je spomnil Jani Alič, predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja. V taboriščih po Evropi je bilo več kot 60.000 Slovencev, največ v Mauthausnu, katerega podružnica je bila tudi koncentracijsko taborišče Ljubelj kamor so 3. junija leta 1943 pripeljali prvih 300 jetnikov, ves čas pa je v njem delalo okoli okoli 2.000 političnih internirancev iz trinajstih evropskih držav, med njimi je bilo največ Francozov, poleg njih pa še Poljaki, Rusi, Jugoslovani, Nemci, Avstrijci, Židi, Italijani, Danci, Čehi, Norvežani, Luksemburžani, Nizozemci, Arabci, Romi, Grki, Belgijci in Švicarji. Zgradili so 1.542 metrov dolg predor, katerega namen je bil izboljšanje prometne poti nemške vojske do Jugoslavije.
Največ Slovencev je umrlo v italijanskem taborišču Rižarna, kar 3.000, v nemškem taborišču Dachau je umrlo 1.600 Slovencev, v Auschwitzu 1.331 in v Mauthausnu 1.500. »To so grozljive številke. Skoraj 13.000 umrlih v plinskih celicah in sežganih v krematorijskih pečeh ne bo nikoli dobilo svojega groba, njihovi svojci ne bodo nikoli izvedeli kje so končali njihovi predniki. Tu se sprašujem ali ne bi tisti, ki iščejo umrle po jamah in breznih, ki so v glavnem pripadali okupatorskim vojskam, poskrbeli najprej za Slovence, umrle v taboriščih, izgnanstvu, ujetništvu, prisilnem delu ali pa ustreljene kot talce, teh je bilo vsaj 3.000 in padle v naših gozdovih,« je v čustvenem nagovoru poudaril Alič.

Zbranim na slovesnosti pod Ljubeljem je spregovoril tudi francoski veleposlanik, njegova ekscelenca Pierre-François Mourier, ki je na lanskoletni slovesnosti odkril novo spominsko ploščo v spomin deportirancem, na stebru pri spomeniku »J'accuse« (»Obtožujem«), ki je nadomestila prejšnjo, postavljeno leta 1955, letos pa je odkril prenovljeni steber, ki stoji na mestu, kjer je bila nekoč peč krematorija. Meni namreč, da je spomenike potrebno obnavljati in ohranjati, saj bi sicer »z delovanjem časa in izginjanjem napisa, na nek simboličen način lahko izginilo tudi to zgodovinsko obdobje. Napis je bilo potrebno obnoviti, da bi krik deportirancev slišale tudi prihodnje generacije. Da spomin na to obdobje, vklesan v kamen, ne bi utonil v pozabo.« Poudaril je, da je številne politične zapornike in borce, pripeljane iz vseh koncev Evrope in ki so jih nacistični barbari zaprli v tako poimenovan »kommando de Loibl-pass«, združevalo upanje, da bodo nekega dne človeške vrednote, ki jih je nacizem poteptal, ponovno zmagale: »Upanje, da bodo mračnjaške ideje in fanatizmi za vedno izginili z obličja zemlje. Upanje, da njihov boj in njihovo trpljenje ni bilo zaman.« Obljubil je, da bo Francosko veleposlaništvo v celoti podprlo pobudo slovenskih oblasti in občine Tržič, ki želijo iz tega kraja narediti svetišče, kraj spomina. »To dolgujemo tistim, ki so se tukaj borili in ki so tukaj umrli in vsem tistim, ki so te grozote preživeli.«

Slovesnost v spominskem parku, ki so se je udeležili tudi predstavniki Veleposlaništev Francije, Nemčije, Rusije, Poljske, Avstrije, ter številni gostje iz Slovenije in iz tujine, je v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, združenja borcev za vrednote NOB Tržič in Občine Tržič, pripravila ekipa Televizije Medvode s scenaristko in voditeljico Silvano Knok, v kulturnem programu pa so sodelovali Orkerster slovenske vojske pod vodstvom Gregorja Vidmarja, praporščaki, recitatorji, otroški pevski zbor podružnične šole Podljubelj, pevci pod mentorstvom Karin Gišjan Roškar in harmonikar Žan Šlibar.

(Nataša Predalič, tvm)
______________________________
fotografije: mag. Aleš Nanut
 
 

Privatizacija državne lastnine

09.06.2015 13:08

Po razpravi na seji predsedstva Zveze z dne 2. junija 2015 sporoča Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije državnim organom in drugim upravljavcem državne lastnine tale

T E M E L J N A     S T A L I Š Č A

O PRIVATIZACIJI DRŽAVNE LASTNINE


1.
Državna lastnina je v veliki meri dedič družbene lastnine, ki so jo s požrtvovalnostjo in odrekanjem ustvarile prejšnje generacije kot podlago za svoj družbeni in življenjski standard ter za razvoj družbe in države. Zato je vsako razpolaganje s to lastnino, ki ne upošteva interesov državljanov, nedopustno in predstavlja skrajno obliko generacijskega egoizma.
2.
Republika Slovenija je po ustavi pravna in socialna država. Ta ustavna zaveza je splošna in velja za vsa področja in za vsa razmerja, tudi za ekonomske odnose in ekonomsko politiko in v tem okviru seveda še posebej za upravljanje državnega premoženja. V dosedanji privatizacijski evforiji to ni bilo dovolj upoštevano.
3.
Republika Slovenija je suverena država, ki mora to svojo suverenost zagotavljati v vseh svojih odnosih, posebej tudi na ekonomskem področju. Zato pri upravljanju in prodajanju državne lastnine ne sme podlegati pritiskom iz tujine, ampak mora odločitve o lastnini uveljavljati po svoji presoji, ne le v interesu kapitala, temveč v interesu države in njenega razvoja.
4.
Celotna infrastruktura, energetika in vodni viri morajo ostati v izključni državni lasti. Če izjemoma zadrži država le večinski državni delež, naj bodo solastniki iz vrst strateških vlagateljev, ki jim kratkoročni dobiček ne bo edini cilj.
5.
Nobenega resnega razloga ni za vsesplošno razprodajo. Prodaja naj bo premišljena in utemeljena z vidika ekonomske uspešnosti, socialne varnosti delavcev in pozitivnih vplivov na okolje. Do največje možne mere se je treba izogibati prodaji kupcem iz vrst špekulativnega kapitala.
Zelo podpiramo zadružništvo, delavsko delničarstvo in socialno podjetništvo.
6.
V strategiji upravljanja državnega premoženja manjkajo odgovori na vprašanja zakaj prodajati, klasifikacija kriterijev za izbor kupcev, opredelitve vsebine prodajnih pogodb, načini preverjanja izpolnjevanja sklenjenih prodajnih pogodb in garancije oz. sankcije v primeru kršitve.
Manjkajo tudi zavore za prodajanje pod realno ceno, ki naj ne bi bila posledica zgolj borznih in drugih tržnih špekulacij.
Predlagamo Vladi RS in Državnemu zboru, da v tem smislu strategijo izpopolni.
7.
Ob veliki koncentraciji pristojnosti za upravljanje državnega premoženja v Slovenskem državnem holdingu in v »slabi banki« mora Vlada RS ohraniti možnost za intervencije, kadar odločitve teh institucij niso v skladu z družbenimi interesi. To ne sme biti kvalificirano kot neprimerno vtikanje politike v upravljanje gospodarstva.
8.
S temi temeljnimi stališči se Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pridružuje organizacijam, ki nasprotujejo škodljivi razprodaji državnega premoženja. Predlagamo pristojnim organom, da umirijo razmere na tem področju, zlasti še ker se je ekonomska situacija države izboljšala in razlogi za prodajo niso več enaki kot v prejšnjem mandatu.


PREDSEDNIK ZZB NOB SLOVENIJE
Tit Turnšek


Obveščamo:
- Državni zbor RS
- Poslanske skupine v DZ RS
- Vlado RS
- Ministrstvo za finance
- Ministrstvo za gospodarstvo
- STA
 

Sprejem za Bogdana Osolnika

26.05.2015 14:02

Na sedežu ZZB za vrednote NOB Slovenije so pripravili krajšo slovesnost ob 95. rojstnem dnevu Bogdana Osolnika, ki ga je praznoval 13. maja. Bogdan Osolnik je član sveta ZZB za vrednote NOB, eden najstarejših in najbolj aktivnih članov slovenske borčevske organizacije, partizan, pravnik, politik in pisatelj ter ljudski poslanec. Bil je predsedujoči Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju leta 1943. Bil je tudi slavnostni govornik na slovesnosti ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju. O njegovem delu govori tudi dokumentarni film z naslovom Z ljubeznijo skozi surovi čas, ki je nastal ob njegovem visokem jubileju.

Jožica Hribar, Svobodna misel
 
 

Protest proti neofašistični provokaciji 23. maja v Gorici (Italija)

19.05.2015 13:53


Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije izraža ogorčenje in hkrati zaskrbljenost spričo napovedi, da bo v Gorici (Italija), dne 23. maja 2015, vsedržavno zborovanje italijanskih neofašistov - pripadnikov zloglasne organizacije "Casa Pound".

Ocenjujemo, da je zborovanje neofašistov na Goriškem, v krajih najhujših in še ne kaznovanih fašističnih zločinov, neposredno po koncu 1. in med 2. svetovno vojno, groba in žaljiva provokacija, z namenom rušenja dobrih odnosov med Slovenijo in Italijo ter ustavitve procesa skupne graditve nove demokratične in protifašistične Evrope!

Upamo, da bodo lokalni in državni organi oblasti Italije preprečili poskuse spodbujanja nezaupanja in celo sovraštva, kar smo z velikimi težavami in odrekanjem premagali v 70. letih po krvavi 2. svetovni vojni.

Tit Turnšek
Predsednik ZZB NOB Slovenije


Obveščeni:
- Ministrstvo za zunanje zadeve RS
- Mediji
 

Slovesnost ob Dnevu upora proti okupatorju in prazniku ZB

27.04.2015 16:59

»Ni bila osnovna samo klic po boju za svobodo, osnova je bilo razpoloženje slovenskega naroda v katerem se je ohranilo domoljubje.«
Osrednja slovenska slovesnost ob Dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik nekdanji aktivist OF, kulturni delavec, diplomat in publicist, Bogdan Osolnik.

Ljubljana, Pionirski dom – Da je neizpodbitno dejstvo, da sta bila Hitler in Mussolini začetnika druge svetovne vojne, ki sta sklenila uničiti slovenski narod in si za vedno prilastiti njegovo ozemlje, je poudaril tokratni slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob Dnevu upora proti okupatorju, tovariš Bogdan Osolnik ter dodal: »Samo ta zgodovinska ugotovitev je dovolj za sklep, da s takim okupatorjem ozemlja nobeno sodelovanje ne more biti dovoljeno in je zavrženo dejanje!«

Ustanovitev protifašističnega gibanja in pričetek odpora okupatorju je označil za skorajda čudež, saj je slovenski narod takrat, ko je bil »osamljen, brez pravih sosedov, nastanek hrvaške ustaške države ga je odrezal tudi od ostalih delov prejšnje države Kraljevine Jugoslavije, doživljal tiste dni v stanju brezupa, brez nade«.

Bogdan Osolnik je poudaril tudi velik pomen, da so bili med ustanovitelji osvobodilnega gibanja, poleg predstavnikov Sokolov in nekaterih samostojnih kulturnih delavcev, tudi predstavniki krščanskih socialistov, ki sta jih vodila Edvard Kocbek in Tone Fajfar, saj je to k osvobodilni fronti pritegnilo tudi veliko število vernih ljudi, tudi katoliških duhovnikov. Vsem pa ni bil skupen samo velik pogum in tveganje, da so se odzvali klicu po boju za svobodo, ampak »splošno razpoloženje slovenskega naroda v katerem se je ohranilo domoljubje in pripravljenost na žrtvovanje za svobodo domovine,« je še dejal Osolnik.

Bogdan Osolnik seveda ni mogel brez omembe sedanjega pogleda na dogodke med in po drugi svetovni vojni: »Ko bomo ob sedemdesetletnici pogledali nazaj na dogajanje se bomo seveda morali soočiti tudi z vsem kar je hudega prinesla druga svetovna vojna. Ocenjuje se, da je v njej izgubilo življenje štirideset milijonov ljudi. To je strašna številka. Tudi v Evropi je ostalo veliko prikritih grobišč in pepela žrtev vojne. Pri nas so se dogodila še posebej grozljiva dejanja ob koncu vojne. Mi, borci, nismo odgovorni za to. Mi ta nečloveška dejanja obžalujemo in obsojamo, vendar tudi ne dovolimo, da se pripisuje vse hudo partizanskemu boju.« Pozval je, da se resnico prepusti »odgovornemu znanstvenemu raziskovanju zgodovine«, politika pa naj iz lastne propagande izrine uporabo preteklosti, ki jo umetno poglablja in izkorišča. Potrebno je namreč preseči razkol našega naroda, kajti prišel je trenutek »ko bi se resnično vse sile našega naroda morale poglobiti v borbo za izhod iz krize v kateri živimo, predvsem pa za ohranitev svobode in suverenosti slovenskega naroda«.

Na tokratni slovesnosti je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija podelila tudi zlate plakete za dolgoletno aktivno sodelovanje v organih Zveze in za prispevek pri utrjevanju zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda. Plakete so prejeli: Božo Kovač, Tone Kovič, Andrej Marinc, Marija Marjeta Mencej in Franc Pečelin.

Za vzorno sodelovanje in za javni upor proti izničevanju vrednot, dogodkov, osebnosti in simbolov narodnoosvobodilnega boja so zlate plakete podelili tudi Društvu izgnancev Slovenije 1941 – 1945, Društvu TIGR Primorske, Zvezi društev general Maister, Zvezi društev in klubov MORiS, Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije, Zvezi policijskih veteranskih društev SEVER, Zvezi slovenskih častnikov in Zvezi veteranov vojne za Slovenijo.

Na predlog matičnih združenj sta zlati plaketi za življenjsko delo prejela Zofija Sonja Mirtič iz združenja Dovje Mojstrana in Rudi Vaupotič iz združenja Ljubljana Črnuče.

Najvišje priznanje, Listino Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za leto 2015 pa sta prejela podpredsednik Zveze, Slavko Grčar za dolgoletno javno zavzemanje za resnično podobo NOB, ki ga je izražal s številnimi članki, govori, publikacijami in drugimi javnimi nastopi, za pomembno vlogo pri pripravljanju in sprejemanju aktualnih dokumentov in stališč organov Zveze o NOB ter o sedanjih razmerah v družbi in državi, za urejanje zakonskih pravic udeležencev NOB in žrtev vojnega nasilja, za obsežno dolgotrajno organizacijsko delovanje v organih Zveze in za napredek njenih organizacij, ter član Sveta Zveze, Miran Potrč za dolgoletno pozitivno javno ocenjevanje vrednot dogodkov, osebnosti in simbolov NOB ter za izredno pomembno vlogo pri sprejemanju vojne zakonodaje ter zakonodaje o statusu in pravicah udeležencev NOB in žrtev vojnega nasilja. Kot visok politični in državni funkcionar je vedno dostojanstveno in dokumentirano vrednotil narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945 kot eno najpomembnejših dejanj v vsej slovenski polpretekli zgodovini. To je izražal v številnih razpravah v Državnem zboru, v intervjujih in v govorih ter končno tudi v knjigi »Klic k razumu«. Z vsem tem je dal dragocen prispevek k ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega boja.

Miran Potrč se je zahvalil v imenu vseh nagrajencev in poudaril, da »če bi se slovenske meščanske stranke leta enainštirideset zavedale enako kot so se zavedali Sovjeti, Američani in Angleži, da je leta enainštirideset treba sodelovat v borbi proti največjemu sovražniku takratnega človeštva, nacifašizmu, če bi enako šteli in se tega zavedali tudi v Sloveniji in ne bi prevladale ideološke razlike že takrat, potem bi imeli še večje tudi uspehe v NOB-ju in manj tragičnih dogodkov po letu 1945.« V imenu nagrajencev je obljubil, da bodo resnico o narodnoosvobodilnem boju širili dokler bodo imeli moči in dokler bo za to pripravljenost tudi v organizacijah, ki pripravljajo srečanja v spomin na dogodke druge svetovne vojne.

Na osrednji slovenski slovesnosti v počastitev Dneva upora proti okupatorju so pod scenaristično taktirko Silvane Knok in tehnično izvedbo Televizije Medvode, sodelovali še: pevka Nataša Loborec Perovšek, Parizanski pevski zbor pod vodstvom profesorja Franca Gornika in recitator ter glasbenik Darko Nikolovski.

Po končani slovesnosti so si obiskovalci ogledali potretni dokumentarni film o Bogdanu Osolniku, Z ljubeznijo skozi surovi čas.

(nataša predalič, tvm)
______________

avtor fotografij: Iztok Pipan
Prejemniki priznanj s predsednikom Titom Turnškom
 
 

Majice ob 70. obletnici osvoboditve

10.04.2015 12:21

Na razpolago so majice  ob 70. obletnici osvoboditve.
Majice so na voljo v velikostih S, M, L, XL in XXL.

Možnosti plačila:
a) plačilo in prevzem na sedežu ZZB NOB Slovenije v Ljubljani - cena 6 EUR;
b) po plačilu računa na TRR ZZB NOB Slovenije vam pošljemo majico po pošti – cena 7 EUR;
c) plačilo po povzetju – cena 8,9 EUR.

Cene (z DDV) veljajo za 1 majico.

Naročila sprejemamo na tel. št. 01 434 44 45 ali po elektronski pošti: romana.jemec@zzb-nob.si.
 
 

11. seja Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije

25.03.2015 12:24

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na 11. seji, ki je bila 24. marca 2015, na podlagi 20. člena Statuta Zveze sprejel naslednje

S K L E P E:

1. Glavni odbor sprejema Izjavo GO ZZB NOB Slovenije ob 70-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni v predloženem besedilu.
2. Glavni odbor je verificiral mandat predstavniku Združenja borcev NOB Laško.
3. Glavni odbor naroča predsedstvu Zveze, da obravnava vse predloge iz razprave in predvidi možne ukrepe.
4. Glavni odbor se zavzema za čim manjšo uporabo rezervnega sklada in naroča predsedstvu Zveze ustrezne ukrepe za uravnoteženje prihodkov in odhodkov Zveze.
5. Glavni odbor sprejema Letno poročilo o delu Zveze v letu 2014 in zaključni račun Zveze za leto 2014 v besedilu in dokumentih predloženih za sejo.
6. Glavni odbor zadolžuje predsedstvo Zveze, da pripravi ustrezno izjavo glede notifikacije nasledstva Avstrijsko-državne pogodbe (ADP).
7. Glavni odbor sprejema Sklep o izvolitvi kadrovsko kandidacijske komisije v predlaganem besedilu

Slavko Grčar
Predsednik delovnega predsedstva

docIzjava_GO_ob_70-letnici_osvoboditve (.doc 42KB)
 
 

Srečanje vodstev Zveze koroških partizanov in ZZB NOB Slovenije

18.03.2015 16:01

Delegacija Zveze koroških partizanov (ZKP) je 16. marca vrnila obisk Zvezi združenj borcev  za vrednote NOB Slovenije. Predsednik Tit Turnšek se je namreč odzval vabilu ZKP za srečanje, ki je bilo 12. decembra lani v novih prostorih Zveze slovenskih organizacij (ZSO) v Celovcu.

Na pogovoru, ki sta ga vodila predsednika Tit Turnšek in Milan Wutte, so dorekli predloge iz Celovca:
- sodelovanje obeh Zvez bo redno, z rednimi srečanji predstavnikov;
- skupno načrtovanje letošnjih svečanosti ob 70- letnici zmage nad nacifašizmom;
- skupna podpora usklajenim predlogom pri reševanju problemov med državama Avstrije in Slovenije (predvsem pri vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje slovenske manjšine v Avstriji);
- možnost vključevanja članov ZKP v posamezne organe (komisije) ZZB za vrednote NOB Slovenije.

Marjan Weisseisen
 
<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 ... 25 ... 30 > >>