Aktualno

<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 ... 25 ... 28 > >>
 

Odziv Janeza J. Švajncerja na članek v Delu  22.9.2014

22.09.2014 11:07
Narodni izdajalci
(Delo, 22. septembra 2014, str. 2)


Kot je zapisalo Delo, je kardinal Franc Rode izjavil, da je o narodnih izdajalcih govoriti neokusno, tega slovenska javnost ne prenese več in da je to zaostalost v zgodovini. Ta zapis je ostal brez popravka, torej je kardinal Rode tako tudi res dejal.
Zato je k temu treba dodati, da je nedopustno, da tako visok funkcionar vatikanske države na tak način zavaja slovenske vernike. Pri tem ne gre samo za preteklost, pač pa še bolj za sedanjost in prihodnost slovenskega naroda in naše države. Narod, ki ima svojo državo in svojo vojsko, takih stališč ne more sprejemati, če namerava ostati kot narod in država, sploh pa če od svojih vojakov in oficirjev pričakuje, da ga bodo branili, ne pa služili morebitnemu sovražniku in okupatorju.
Izdajo so poznali in poznajo kazenski zakoniki vseh držav po svetu, tudi slovenski. Členi o veleizdaji, napadu na ozemeljsko celovitost in neodvisnost države, vohunstvu, preprečevanju boja proti sovražniku, službi v sovražni vojski in pomoči sovražniku, so popolnoma jasni. V Kazenskem zakoniku jih lahko prebere prav vsak, tudi kardinal Rode.
Izdaja pa ni samo pravna, pač pa tudi moralna kategorija. Pripada veliki celoti moralnih načel človeštva: ne ubijaj, ne kradi, ne laži in drugim načelom, ki so del moral vseh družb po svetu, ne glede na versko ali politično opredelitev. Za pripadnike rimsko-katoliške vere izhajajo iz Svetega pisma, Juda Iškarijot pa je dal svoje ime tudi vsem poznejšim izdajalcem ter sporočilo, kakšna kazen zadene izdajalca. Kot pripadnik rimsko-katoliške vere kardinal Rode ne more zanikati temeljnih načel vere, ki ji pripada.
Narodni izdajalci so vedno bili, so in bodo, temu se ne morejo izogniti niti največji narodi, kaj šele Slovenci, toda kljub mora biti vedno in povsod nesporno, da je vsaka služba tujim državam proti lastnemu narodu narodna izdaja. V samostojni Sloveniji nam to že dolgo očitno načrtno zanikajo, saj bi drugače morali s pravim imenom imenovati tudi mnoga početja političnih, gospodarskih, bančnih, verskih in drugih voditeljev naše države.

Janez J. Švajncer
Tržaška c. 81a
1371 Logatec
 

9. seja Glavnega odbora Zveze, 18. septembra  2014

18.09.2014 15:42

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 18. 9. 2014 sprejel naslednje SKLEPE:


1. Verifikacija mandatov
Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije na osnovi odločitev združenj ugotavlja, da je prenehal mandat članici Danici Simšič in članom Božu Kovačiču, Luciju Gobbu, Borisu Kralju, Matjažu Špatu, Urošu Dularju in Antonu Kramariču kot predstavnikom združenj ter Francu Slokanu in Francu Šaliju kot predstavnikoma pokrajinskih svetov. Glavni odbor se jim zahvaljuje za njihovo dosedanje sodelovanje.

Glavni odbor verificira mandate novim predstavnikom združenj: Živi Vidmar, Marku Kožarju, Slobodanu Radujku, Gvidu Bertoku, Matjažu Slavku Ilnikarju, Jožetu Florjančiču in Juretu Jerkiču in novima predstavnikoma pokrajinskih svetov Evgenu Emriu in Urošu Dularju.

2. Kaj pričakujemo od nove vlade
Glavni odbor sprejema referat predsednika Tita Turnška.
Pri tem Glavni odbor pozdravlja novo vlado in poziva koalicijske partnerje v njej k trdni in lojalni povezanosti, brez egoističnega soliranja, ki bo omogočilo učinkovito delovanje vlade in parlamenta do konca štiriletnega mandata. Pričakujemo, da bo nova vlada:
- bistveno prispevala h gospodarskemu razvoju, odločilnemu zmanjševanju brezposelnosti, zlasti mladih, pomembni okrepitvi pravne in socialne države, k dvigu življenjskega standarda prebivalstva, pa tudi k izboljšanju demokratičnih odnosov v družbi,
- poskrbela za starejše, ustavila upadanje njihovega standarda in širjenje revščine med njimi ter izkazala aktiven odnos do vrednot NOB in podporo ZZB NOB Slovenije.
In čas je, da več storimo za spoštovanje državne suverenosti ter uveljavljanje dostojanstva države doma in v tujini, še prav posebej, ker smo z narodnoosvobodilnim bojem med II. svetovno vojno odigrali pomembno vlogo v veliki zavezniški antinacistični koaliciji.

Ob lokalnih volitvah pa Glavni odbor poziva k volilni udeležbi in podpori tistih kandidatov, ki imajo pozitiven odnos do NOB.

3. Program proslav ob 70. obletnici zmage

Glavni odbor sprejema pobude za program proslav ob 70. obletnici zmage nad nacifašizmom o katerih bo posebej razpravljal organizacijski odbor.

4. Stališča o sprejemanju kolektivnih članov Zveze

Glavni odbor sprejema Stališča o sprejemanju kolektivnih članov Zveze v besedilu, ki ga je predložilo predsedstvo Zveze.

5. Rebalans finančnega načrta Zveze

Glavni odbor sprejema rebalans finančnega načrta Zveze za leto 2014, po katerem znašajo prihodki 488.375,47 evra, odhodki 674.900,86 evra, razlika v breme rezervnega sklada Zveze 186.525,39 evra, kar je za 37.042,39 evra več, kot je bilo predvideno pred rebalansom.

6. Novi član predsedstva Zveze
Za člana predsedstva Zveze se izvoli Aljaža VERHOVNIKA, predsednika Mladinske komisije Zveze.

Predsednik delovnega predsedstva
Slavko Grčar

 

PORTOROŽ 2014

15.09.2014 08:22

Ker nikoli nočemo in ne želimo pozabiti opomina vojne, ki je ožigosala vaša življenja


Tradicionalno srečanje nekdanjih internirank koncentracijskih taborišč Auschwitz
in Ravensbrück ter političnih zapornic in ukradenih otrok. Slavnostna govornica
evropska poslanka, mag. Tanja Fajon.


Portorož, 14.9.2014  – »V času obilja, preobilja, v katerem ne glede na krizo povečini živimo, si je težko predstavljati vojno črnino, ki je človeka oropala kruha, družine, verovanja, jezika, svobode in miru.« Tako je v slavnostnem govoru nagovorila polno dvorano hotela Slovenija v Portorožu, evropska poslanka, mag. Tanja Fajon in opozorila na neprecenljiv prispevek k slovenski zgodovini in identiteti vseh internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok, ki so »s solidarnostjo, tovarištvom, neuklonjivim ponosom in trmo ohranjale svojo bit in ne glede na lakoto, bolezni, trpljenje in bolečino razseljenosti ostale trdna skala naslednikom.«

Zbrane udeležence, med njimi številne predstavnike slovenske vlade, župane, predstavnike z avstrijske Koroške, predstavnike Zveze Združenj Borcev za vrednote NOB in predstavnike borčevskih organizacij, predstavnike taboriščnih odborov in društev in mnoge druge, je v uvodnem pozdravu nagovoril piranski župan, Peter Bosman: »Nikoli več se ne smejo zgoditi takšne grozote. Prav je, da se jih spominjamo.«

Ana Blatnik, predsednica zveznega sveta v Avstriji, pa je dodala, da »se moramo spominjati tudi tistih, ki jih ni med nami« in dodala, da je »strahotno trpljenje težko spraviti v besede, kljub temu pa je treba opominjati in spominjati«. Opomnila je, da je potrebno spomin na strahotne zločine, ki so jih doživele interniranke in drugi zaporniki po taboriščih, ohraniti in z vsem seznaniti tudi naslednjo generacijo, saj je med nami vedno manj prič časa, kar je označila za izjemno izgubo.

Med drugo svetovno vojno je okupator v koncentracijska taborišča in zapore poslal skoraj dvaindvajset tisoč Slovenk, največ prav v največje žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück v Nemčiji, kjer je bilo zaprtih dvatisočdvestotrideset Slovenk, več kot dvesto pa jih je tam tudi umrlo, in v taborišče Birkenau, največjo podružnico zloglasnega taborišče Auschwitz na Poljskem, številne pa so internirali tudi na Rab in Gonars. Približno devet tisoč taboriščnic in zapornic se po vojni ni vrnilo domov.

»Mi nismo hoteli sovraštva in kletve, mi nismo hoteli požganih domov, mi nismo hoteli uničene žetve, mi nismo hoteli solza in grobov,« pa je zazvenela veličastna beseda pesnice Fanike Okič, tokrat v izvedbi nekdanjega partizana in igralca, Aleksandra Valiča, ki so mu zbrani namenili glasen aplavz. Zvok dlani je zadonel tudi ob izjemnih nastopih Orkestra slovenske vojske pod taktirko dirigentke Andreje Šolar s pevko Nino Strnad, pa partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča iz Križa pri Trstu pod vodstvom Pije Cah, recitatorjev iz Kulturno umetniškega društva Smlednik in balerin z Baletne šole Stevens. Prireditev sta organizirala skupna Taboriščna odbora Ravensbrück in Auschwitz pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, pod scenarij in produkcijo pa sta se podpisala Silvana Knok in Iztok Pipan s Televizije Medvode.

Predvsem mlade udeležence prireditve je pogrešil pisatelj, deklariran antifašist, pričevalec in eden največjih opominjevalcev današnjega časa, Boris Pahor. Opozoril je na premalo omembe v medijih o stvareh, ki so se dogajale tudi v manj znanih, zamolčanih italijanskih taboriščih in v svojem sporočilu mladim poudaril, da vidi upanje v ženski: »Da družbo vodi s sentimentom, to se pravi z odgovornostjo srca. To kar družba danes ne zna, to kar zdaj ne zmore, to kar tehnika ne daje,« in še da »brez ljubezni ženske ne bo iz sveta nič, razen sama nesreča«.

Neizmerno so se v srce vskaga od udeležencev tokratnega srečanja vtisnile zgodbe nekdanjih internirank. Že pokojna Angela Vode, učiteljica, publicistka, predvojna komunistka, soustanoviteljica Osvobodilne fronte se je izpovedala takole: »Ko smo se pripeljali do meje nemškega ozemlja smo se ustavili in nemški vojak obmejne straže je zakričal: Koliko kosov? Zadrl se je tako nepopisno surovo, da sem občutila njegov glas kot bodljaj z nožem. Takrat me je spreletelo: živina v odnosu do živine. Odslej smo bile samo še živina. In hudo je bilo tudi spoznanje: Izročili so nas sovražniku kot živino – po kosu.«

Posebej za to priložnost je zbranim napisala sporočilo pisateljica Maja Handerlap: „Osebni spomini so ranljivi, neredko nejasni, zagledani v duhove in strahove, bolj stkane po človeški meri, po kateri naj bi se zgledovali in ravnali. V zadnjih tednih smo priča dogodkom, ki bodo globoko zaznamovali naslednji čas. Politika in fanatizem se spet oblačita v vojno uniformo in izsiljujeta demokratične države, da sprejmejo logiko vojne. Miselnost vojne pa gradi na človeku sovražnih vrednotah, kot so nasilje, napadalnost, volja po premoči in ponižanje drugega. Mogoče zato, ker je spomin na nadavne vojne že zbledel, ker je premalo govora o trpljenju, ki ga povzroča vojna, ker je modno poveličevati prisilo, ki ne mara spomina in ne mara pripovedi. Zato naj nikoli ne umolkne pogovor med generacijami, samo z njim bomo ohranjali spomin nase tudi v prihodnosti.«

»Slovenija ni dežela nesposobnih ljudi. Nobenega razloga tudi ni, da bi to postala. Primanjkuje pa nam domoljubja, ljubezni in vere,« pa je še dodala slavnostna govornica, mag. Tanja Fajon in spomnila, da je več kot prav in celo nujno, da se vsako leto zberejo: »V spomin in opomin, da je mir trden le toliko, kolikor ga utrjujemo ljudje.«

(nataša predalič, tvm)
________________________________________________________________________
avtor fotografij: Iztok Pipan, tvm
 
 

71. letnica slovesne prisege Rabske brigade - Mašun pod Snežnikom

09.09.2014 12:09

Mašun, 6.9.2014
V soboto je bilo na Mašunu kljub deževnemu vremenu in nič kaj prijaznim temperaturam zbranih preko 500 ljudi, ki so se udeležili proslave ob 71. obletnici slovesne prisege Rabske brigade. Slavnostni govornik in vsekakor tudi glavni junak na prireditvi je bil akademik, dr. Anton Vratuša – Vran, ki je s svojo energijo pri svojih 99 letih navdušil vse prisotne. Njegov govor, v katerem je opisal dogodke izpred 71 let, je bil tako doživet, da so si lahko prisotni dogodke lahko živo predstavljali, nekaterim se je celo utrnila kakšna solza.

V kulturnem programu so nastopili kvintet trobil Slovenske vojske, pevski zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ilirska Bistrica, člani Zveze partizanskih kurirjev Slovenije, društva TIGR Primorske, pesnik Tone Šepec iz Loške doline  in učenci Osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka.

Kako pomembna je bila ustanovitev Rabske brigade, pove že samo dejstvo, da jo je ob slovesni zaprisegi leta 1943 nagovoril tudi general Franc Rozman Stane, takratni komandant Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Slavnostno prisego pa je opravil duhovnik Jože Lampret, ki je deloval pri Glavnem štabu.

O velikem pomenu podviga taboriščnikov, ki so v najtežjih razmerah v taborišču smrti na Rabu ustanovili najprej udarni bataljon in po kapitulaciji Italije partizansko brigado, ki je štela preko 700 borcev, govori tudi število delegacij, ki so se udeležile letošnje prireditve. Spomin na borce brigade so počastili številni občani Ilirske Bistrice in Loške doline, na čelu z županoma obeh občin, člani Zveze borcev iz mnogih slovenskih združenj, člani drugih slovenskih veteranskih in domoljubnih društev, predstavniki partizanskih organizacij iz Italije in Hrvaške. Občino Rab je predstavljala županja Rosanda Krstinić Guščić, ki je vodila številno delegacijo.

Delegacije so pri spominski plošči na gozdarskem domu položile vence v spomin in čast zgodovinskemu dogodku.
Slavnostni govornik akademik dr. Anton Vratuša - Vran
 
 

IZJAVA ZA JAVNOST - LOKALNE VOLITVE 2014

03.09.2014 12:37

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 2. septembra 2014 sprejelo

I Z J A V O
OB LOKALNIH VOLITVAH 2014

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tudi pri lokalnih volitvah, ki bodo 5. oktobra 2014, deluje kot organizacija civilne družbe in se ne opredeljuje strankarsko.
Volitve županov , občinskih in mestih svetov, predsednikov svetov četrtih in krajevnih skupnosti in svetnikov ter organov, bodo gotovo v veliki meri vplivale na razvoj občin, krajev in četrtnih skupnosti, zato priporočamo članom ZB in drugim volivcem:

- da gredo na volitve in s tem prispevajo, da bodo za župane in svetnike izvoljeni kandidati, ki so sposobni dobro opravljati županske in svetniške naloge v korist občanov, ne da bi pri tem povzročali prepire, nestrpnost in aferaštvo;
- da volijo kandidate, ki se zavzemajo za pozitivne vrednote narodnoosvobodilnega boja.

Volitve so naša demokratična pravica, so pa tudi del naše državljanske odgovornosti za razmere v katerih živimo.

PREDSEDSTVO
ZZB NOB SLOVENIJE
 

Prodajna mesta revije Svobodna misel

03.09.2014 12:42

Revijo Svobodna misel je mogoče kupiti na naslednjih prodajnih mestih:

1. 3DVA d.o.o., Kolodvorska - Slomškova, Ljubljana
2. Mercator d.d. - Maximarket, , Trg republike 1, Ljubljana
3. Kovačič Rudi, Adamičevo nabrežje - tržnica, Ljubljana
4. Mercator d.d. - HM , Ulica Ljubljanske brigade 33, Ljubljana
5. 3DVA d.o.o., Celovška 117 - kiosk pri občini Šiška, Ljubljana
6. Delo-Prodaja d.d., Bežigrad 2 - pri Astri, Ljubljana
7. Trafika, Šmartno ob Paki 50, Šmartno ob Paki
8. Delo-Prodaja d.d., K Metropol, Stantetova, Celje
9. Mercator d.d. - HM, Opekarniška 9, Celje
10. Delo-Prodaja d.d., Ulica mesta Grevenbroich, Celje
11. Mercator d.d., Cesta na Brdo 5, SP Storžič, Kranj
12. Delo-Prodaja d.d., Lokarjev drevored, Ajdovščina
13. 3DVA d.o.o., Kidričeva 20, Nova Gorica
14. Delo-Prodaja d.d., Pahorjeva za trgovino, Koper-Capodistria
15. Mercator d.d., Obala 142, Portorož-Portorose
16. Delo-Prodaja d.d., Pri kopališču Radenci, Radenci
 

IZJAVA ZA JAVNOST

o žaljivkah ob državnem prazniku

02.07.2014 11:10

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je obravnavalo izjave objavljene ob letošnjem dnevu državnosti, ki žalijo, obrekujejo in kriminalizirajo borce NOB in skušajo razvrednotiti njihov boj in delovanje Zveze borcev, kot nosilke vrednot NOB. Predsedstvo zavrača neutemeljene trditve in ugotavlja:

1. Neresnična je trditev, da je Zveza borcev v odločilnem času nasprotovala samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Nasprotno, ves čas je zagovarjala univerzalno načelo o pravici do samoodločbe, vključno s pravico do odcepite in se s številnimi dokumenti dejavno vključevala v ustavno razpravo in v nastajanje nove zakonodaje. Javno se je pozitivno opredelila do plebiscita, agresijo JLA pa večkrat odločno obsodila.

2. V Zvezi borcev spoštujemo državo in njene institucije, tudi ko imamo kritična stališča do politike vlade, parlamenta in drugih državnih organov. V kritiki smo konstruktivni, ne destruktivni. Podpiramo pravosodne organe v njihovi neodvisnosti in smo prepričani, da je sodbe sodišč potrebno spoštovati ne glede na to, kdo se z njimi strinja ali ne. Necivilizacijsko je izvajati ulične in medijske pritiske in groziti sodnikom z represijami, postopke in sodbe pa z lažnim prikazovanjem zlorabljati za politične namene.

3. Leta 1991 smo uveljavili samostojnost in neodvisnost slovenske države, vendar je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije jasno zapisano, da je bila Republika Slovenija država že v tedanji veljavni ustavni ureditvi. Država torej ni nastala leta 1991, pač pa se je proces začel že prej: z zametki v letih 1918-1920, postopoma v NOB od prvih volitev v narodnoosvobodilne odbore na osvobojenih ozemljih, do Kočevskega zbora, črnomaljskega zasedanja SNOS-a in mednarodnega priznanja nove Jugoslavije po sporazumu Tito-Šubašić, preko prve slovenske vlade v Ajdovščini, do prve Ustave LRS januarja 1947 in naprej do osamosvojitve.

4. Na ustanovnem sestanku OF v noči 26. na 27. april 1941 je bil sprejet trden sklep o organizaciji oboroženega upora proti nacifašističnim okupatorjem. Zato je zlobna in neutemeljena trditev, da je šlo tedaj za prvo kolaboracijo komunistov z okupatorji. Tedaj naj bi podpirali pakt Molotov-Ribentrop - 1939, kar se je sicer zgodilo mnogo pred okupacijo in pred zavrnitvijo trojnega pakta z množičnimi protesti 27. marca 1941. Ob ustanovitvi OF to ni imelo nobenega pomena več.

5. Rdeča zvezda je simbol svobode in osvoboditve. Pod tem simbolom je za slovensko domovino padlo 28.472 partizanov, 5.325 aktivistov OF ter 10.369 taboriščnikov. Oznake, ki jih je imela JLA ob agresiji na Slovenijo, ne morejo zanikati pomena, ki ga je simbolizirala rdeča zvezda v NOB. Zato je upor rdeči zvezdi v resnici namenjen stigmatizaciji NOB in posredno opravičevanju kolaboracije v nesposobnosti razumeti in priznati zgodovinska dejstva. Nesporno je tudi, da je bil narodnoosvobodilni boj pod rdečo zvezdo sestavni del velike zavezniške antihitlerjevske koalicije, kar je bilo letos ponovno potrjeno s prisotnostjo partizanske delegacije na proslavi 70. obletnice invazije v Normandiji.

V Ljubljani, 1.7.2014


Predsedstvo Zveze združenj
borcev za vrednote NOB Slovenije
 

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je že leta 2012 razsodilo, v primeru Madžarske, da nošenje rdeče zvezde ni kaznivo dejanje

02.07.2014 08:37
 

Normandija 2014 - sprejem veteranske delegacije

24.06.2014 13:43

Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je danes na sedežu zveze pripravila sprejem za veterane, ki so se udeležili prireditve ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji. 13 članska delegacija, ki je še vedno močno pod vtisom udeležbe si je enotna, da je bilo vabilo s strani francoskega predsednika slovenskim veteranom veliko priznanje tako za partizansko vojsko kot za republiko Slovenijo. Uradna udeležba je nova potrditev tega, da so bili borci narodnoosvobodilne vojske na pravi strani in da so imeli veliko vlogo v zavezniškem boju proti okupatorju. Zmaga nad fašizmom in nacizmom je pomenila osnovo za razvoj sodobne Evrope in samostojne Slovenije.

Vsi udeleženci so prejeli spominske foto knjige, ki bodo v spomin tako veteranom kot njihovim potomcem. Zveza borcev bo celotno pot delegacije in vtise veteranov predstavila tudi v kratkem dokumentarnem filmu, ki bo predstavljen v kratkem.

Vodstvo zveze vsem državljanom čestita ob državnem prazniku, Dnevu državnosti.


Vodstvo ZZB NOB Slovenije
 
 

Slovesnost ob 69. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj

14.06.2014 14:55

Zoper sleherno morijo, zatiranje in teptanje človekovih pravic in svoboščin


Slovesnost v spomin na 69. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem. Slavnostni govornik – dr. Uroš Grilc, minister za kulturo Republike Slovenije.

Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem, 14. 6. 2014  – »Noben peklenski stroj ne premore dovolj zobnikov, dovolj velikih mlinskih koles, da bi lahko strl človekovo voljo po svobodi in dostojanstvu,« je eden izmed poudarkov letošnjega slavnostnega govornika na slovesnosti, dr. Uroša Grilca, ministra za kulturo Republike Slovenije. V svojem govoru se je osredotočil predvsem na izkušnje trpečih taboriščnikov, ki so v mukah gradili 1542 metrov dolg predor, z namenom izboljšanja prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. Poleg navidez brezupnega položaja so se namreč izpostavile tudi najboljše človeške lastnosti – moč posameznikov, ki so dajali upanje tudi ostalim sotrpinom ter nam tudi danes v opomin dokazujejo, da se ne smemo prepustiti »občutkom strahu in nemoči, ki ravno zaradi njihove intenzivnosti posameznika osamijo in ga naredijo pasivnega«. Izpostavil je tedaj dvajsetletnega Janka Tišlerja, ki je svojce taboriščnikov obvestil, da so ti še živi in jim prinašal hrano ter informacije. Minister Grilc je ob koncu govora poudaril, da nas slovenski upor proti fašizmu in nacizmu postavlja med legitimne naslednike zgodovinskega izročila, iz katerega izhajajo vse civilizirane sodobne države in na katerem temeljijo mednarodne organizacije. »Lahko imamo drugačne poglede na to, kakšna mora biti prihodnost Slovenije. Prav je, da jih imamo in da jih lahko na demokratičen način izrazimo. Gotovo pa smo si, ravno na tem presečišču številnih tragedij zgodovine in sodobnega časa, v enem na vso moč enaki. Živeti želimo v družbi, ki jo prežemata pravičnost in solidarnost. Na nič manj nismo pripravljeni pristati. Žrtve naših prednikov so preveč zgovorne. In prihodnost naših zanamcev preveč pomembna,« je zaključil.

3. junija 1943 so iz koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubelj pripeljali prvih 300 jetnikov. Taborišče Ljubelj je bilo le eno od devetinštiridesetih podružnic, edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Stražarji z mitraljezi in žarometi na šestih stolpih so nadzorovali delo okoli 2000 političnih internirancev iz trinajstih evropskih držav, med njimi je bilo največ Francozov, poleg njih pa še Poljaki, Rusi, Jugoslovani, Nemci, Avstrijci, Židi, Italijani, Danci, Čehi, Norvežani, Luksemburžani, Nizozemci, Arabci, Romi, Grki, Belgijci in Švicarji. V težkih delovnih razmerah so zgradili 1542 metrov dolg predor, skozi katerega je prvi avtomobil zapeljal 4. decembra leta 1944. Takrat je bil namen predora izboljšanje prometne poti nemške vojske do Jugoslavije, danes pa je njegova vloga ravno nasprotna – povezovalna, saj je pot med Gorenjsko in zamejsko Koroško bistveno krajša zaradi njega.

Tokrat je zbrane na spominski slovesnosti nagovoril tudi francoski veleposlanik, njegova ekscelenca Pierre Francois Mourier. Še pred pričetkom slovesnosti je odkril novo spominsko ploščo v spomin deportirancem, na stebru pri spomeniku »J'accuse« (»Obtožujem«), ki bo nadomestila prejšnjo, postavljeno leta 1955, ki je z leti skoraj povsem zbledela.

»Ta kraj, tako kot Mauthausen ali Auschwitz, nas mora vzpodbuditi k razmisleku o nas samih. Kako je lahko ta odlična evropska civilizacija, ki je doživela svobodo in nastanek človekovih pravic, tako globoko potonila in se soočila celo s propadom in zavrnitvijo osnovnih vrednot? Zato moramo biti pozorni na vsak najmanjši pojav rasizma, sovraštva in barbarstva,« je izpostavil Pierre Francois Mourier. Ob tem je spomnil tudi na moč upanja: »Naj spomnimo, da je na tem prostoru, kjer dnevi niso imeli konca, kjer je bilo delo sredstvo za uničevanje in pokončanje, kjer bi upanje moralo umreti, obstajalo tudi odporništvo.« In pomen le tega, h kateremu so pripomogli tudi domačini, ki so bodrili internirance in jih oskrbovali s kruhom, cigaretami in kar je najbolj pomembno, z vzpodbudnimi besedami in informacijami o poteku bojev in skorajšnjem koncu vojne, je izpostavil francoski veleposlanik, ki je odkritje nove plošče primerjal z nedavnim vpisom treh francoskih predstavnikov odporniškega gibanja v Panteon: »Stara spominska plošča se je sčasoma poškodovala, postala je skoraj nečitljiva, skoraj kot da bi tragični spomin začel bledeti. Obiskovalci tega kraja so težko razbrali, da so na tem kraju ljudje delali, trpeli in umirali. Bilo je potrebno, z globokim spoštovanjem, ponovno obuditi in pozdraviti njihovo žrtvovanje in pogum. Zelo pomembno je, da se, tako kot mi danes tukaj, zberemo, ne glede na nacionalnost ter se poklonimo spominu na žrtve tega barbarstva.«

Na osrednjem odru sta s zbrane nagovorila tudi župan občine Tržič, mag. Borut Sajovic in Dušan Štefančič, častni predsednik mednarodnega odbora Mathausen.

Borut Sajovic se je zahvalil vsem, ki ohranjajo spomin na resnico, še posebej je ponosen na njihovega častnega občana, dr. Janka Tišlerja, ki je svetu odkril resnico o taborišču na južni in severni strani.

„Danes se mi ne sprašujemo, tukaj zbrani, kakšna je zgodovinska resnica, kakšna so dejstva. Mi točno vemo kdo je bil na eni strani žice, dobro oblečen, uniformiran z brzostrelko in s psom in kdo je bil na drugi strani. In se veselimo tega, da smo drugo svetovno vojno končali na pravi strani in to so letos prvič potrdili zavezniki v Normandiji in predstavnike slovenskih partizanov povabili na slovesnost,“ je še posebej izpostavil.

Besedam spomina in opomina se je pridružil tudi Dušan Stefančič: „Taborišče je simbol vseh taborišč, zaporov in ječ, ki so jih v mnogih letih fašistične in nacistične ideologije ustvarili na ozemlju naše domovine.“ Izpostavil je še eno morišče in sicer v avstrijski graščini Hartheim, kjer je med drugim umrlo več kot 600 Slovencev in kjer so usmrtili tudi ljudi, ki so jih pripeljali iz avstrijskih taborišč: „Ta preteklost, ki sega v sedanjost, naj bi bila pričujočim generacijam v odločen opomin in opozorilo, da bodo skrbele zato, da se ti dogodki 20. stoletja nikoli več ne bodo ponovili.“

V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Tržič, recitatorja Anica Horvat in Robi Žavbi iz Odra treh herojev Pirniče, pevski zbor OŠ Križe, scenarij in produkcija pa sta bila delo Silvane Knok in Iztoka Pipana iz televizije Medvode.

Venec so položili predsednica vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, minister za kulturo dr. Uroš Grilc, župan občine Tržič mag. Borut Sajovic, delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Tržič in ostale delegacije. Slovesnosti so se udeležili tudi številni visoki predstavniki veleposlaništev in borčevskih organizacij, med njimi veleposlanica Zvezne republike Nemčije, veleposlanik Republike Poljske, konzul Kraljevine Norveške, ter častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik.

Na dvorišču gostilne Karavla Koren je bila ob tem odprta razstava Mauthausen – Taborišče Ljubelj, avtorjev Jožeta Romška in Slavka Hočevarja.

(Nataša Predalič, tvm)
_______________________________
fotografije: Iztok Pipan, tvm
 
<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 ... 25 ... 28 > >>