V počastitev 67. obletnice osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji, v katerem je umrlo tudi okoli 1500 Slovencev, je včeraj na kraju nekdanjega taborišča potekala osrednja mednarodna slovesnost. Slovesnosti se je udeležilo okoli 10.000 ljudi, največ mladih. Naše predstavnike je pozdravil predsednik mednarodnega odbora Mauthausen in nekdaj zaprt v tem taborišču Dušan Stefančič, ki je skupaj z nekdanjim taboriščnikom Jožetom Hlebanjo zaslužen, da ima Slovenija ob jugoslovanskem spomeniku tudi svoj spomenik, ki je replika spomenika, ki stoji na Ljubelju, kjer je bila podružnica taborišča Mauthausen.

 

Udeležili so se je tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, avstrijski kancler Werner Fayman in drugi člani avstrijske vlade, predstavniki slovenskega veleposlaništva v Avstriji ter preživeli taboriščniki, generalni sekretar ZZB  mag. Andrej Šušteršič, predstavniki koroških partizanov in delegacije iz 50 držav.

Ob glavnih sporočilih "Nikoli pozabiti!" in "Nikoli več fašizma!" so se udeleženci poklonili spominu na žrtve nacističnega režima. Izrazili so pripravljenost na boj proti fašizmu, rasizmu in vsem oblikam diskriminacije, je dejal predsednik avstrijskega odbora Mauthausen Willi Mernyi.

Še pred osrednjo slovesnostjo so pred tamkajšnjim slovenskim spomenikom ob navzočnosti častne straže Slovenske vojske pripravili spominsko slovesnost za v taborišču umrle slovenske žrtve in položili vence. Slavnostni govornik je bil župan Tržiča Borut Sajovic.

Že pred včerajšnjo slovesnostjo je v soboto popoldan pred krematorijem v Gusnu, kjer je bila ena od podružnic taborišča, potekala krajša mednarodna spominska slovesnost, ki se je je udeležila tudi delegacija slovenskih taboriščnikov. Spominska slovesnost je potekalai pred slovensko spominsko ploščo, odkrito leta 2004, kjer je generalni sekretar ZZB mag. Andrej Šušteršič položil venec v spomin na tam umrle slovenske taboriščnike.

Tega dogodka se je pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo RS udeležilo tudi preko 30 učencev in učiteljev osnovne šole Spodnja Šiška, ki so tam pripravili krajši kulturni program in si potem  ogledali oba taborišča pod strokovnim vodstvom kustosinje Monike Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani.

V času delovanja taborišča Mauthausen je bilo v njem med drugim zaprtih 4153 Slovencev, od teh jih je po nepopolnih podatkih 1500 tam tudi umrlo. Skupno je bilo v taborišču, ki je delovalo od leta 1938 do maja 1945, zaprtih okoli 200.000 taboriščnikov. Polovico so ubili, od tega 30.000 Poljakov.

 

Danes je Mauthausen javni spomenik in muzej, ki ga financirajo avstrijska vlada in združenja nekdanjih zapornikov.

STA, ZZB

Slovenci smo bili del antinacistične in antifašistične koalicije - vedno na strani domovine, vrednot in samostojnosti

Minister za obrambo Aleš Hojs je bil v soboto, 12. maja, v Topolšici slavnostni govornik na slovesnosti ob 67. obletnici podpisa kapitulacije nemške vojske v jugovzhodni Evropi ter s tem konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. Slovesnost je potekala v Spominskem parku Topolšica, kjer je minister pred začetkom slovesnosti tudi položil venec k spomeniku padlim borcem.
Minister Hojs je v svojem govoru izpostavil, da smo bili Slovenci del antinacistične in antifašistične koalicije, ki je izborila mir v Evropi. Zato je 9. maj pomemben dan za svetovni mir, ko so evropski narodi ponovno zadihali svobodo. Tega dne je bil prav v Topolšici pred 67 leti podpisan akt kapitulacije nemške vojske v jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo formalni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi. Po mnenju ministra smo se Slovenci v zgodovini vedno postavili na pravo stran, tako v drugi svetovni vojni, ko so bili slovenski partizani del zahodne antifašistične koalicije, kot tudi v času osamosvojitve Slovenije, ko smo se postavili na stran domovine, vrednot in samostojnosti. Leta 2004 smo vstopili v združeno Evropo in združeno vojaško zavezništvo. Vse to so pomembni mejniki za slovensko zgodovino. Prav zaradi teh mejnikov imamo v tej združeni Evropi svojo državo, s katero lahko sami upravljamo, imamo svoj jezik, pri tem pa nismo pozabili vrednot in zgodovine, je še izpostavil minister.
Pomemben garant naše suverenosti in vsega kar je Slovenski narod pridobil v svoji zgodovini je Slovenska vojska. Razmišljanja, da Slovenske vojske ne potrebujemo, so napačna. Ob tem je minister poudaril, da Slovenska vojska je in bo steber naše državnosti. Brez partizanov v narodnoosvobodilnem boju, brez naših veteranov v borbi za našo samostojno državo in brez današnje Slovenske vojske tudi države Slovenije ne bi bilo. Pri tem je še izpostavil, da tako kot smo bili med drugo svetovno vojno del antifašistične koalicije, ki je priborila svobodo Evropi in svetu, tako smo tudi danes zavezniki v Natu in Evropski uniji.
V svojem govoru udeležencem slovesnosti v Topolšici, je minister Hojs povedal nekaj misli o vladnih varčevalnih ukrepih in pri tem poudaril, da nihče v Sloveniji ne sprejema varčevalnih ukrepov zato, da nam bo vladal nekdo drug. Varčevalni ukrepi, ki so bili v petek potrjeni v Državnem zboru niso zato, da bo prišel nekdo iz Bruslja in povedal, kako moramo delati, ampak so zato, da bomo Slovenci jutri živeli bolje. Da bomo živeli tako, kot znamo, da bomo živeli z našo pridnostjo, našim umom in našo sposobnostjo, je še poudaril minister Aleš Hojs.

Vir: spletna stran MORS

„Odrekati se moramo, ampak proporcionalno in pravično,“ so bile najbolj odmevne besede Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, na letošnji slovesnosti ob Dnevu upora, ki jo je, namesto zaradi varčevalnih ukrepov odpovedane državne prireditve, tokrat gostila Ljubljana, v sodelovanju z nastopajočimi, ki so se odpovedali honorarju. Proslave so se udeležili tudi pomembni predstavniki slovenske politike, med njimi predsednik Danilo Türk, prvi predsednik RS Milan Kučan, podpredsednica državnega zbora Renata Brunskole in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Ljubljana – Pred enainsedemdesetimi leti, natančneje 26. aprila 1941 so v Ljubljani predstavniki nekaterih političnih strank in kulturnikov ustanovili Protiimperialistično Fronto, kasneje preimenovano v OF – Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Danes obeležujemo ta dan kot državni praznik, dan upora proti okupatorju. Prejšnja leta smo praznik obeležili tudi z državno proslavo, letos pa je, po odpovedi, pokroviteljstvo prevzela Mesta občina Ljubljana. Neposredni prenos je potekal na nacionalni televiziji in radiu.

Sončen Kongresni trg je bil tokrat povsem poln več kot deset tisoč obiskovalcev, prisotni so bili stari in mladi, vsi pa edini, da je dan upora proti okupatorju izjemnega pomena za našo državo, ki ga je vredno obeležiti, varčevalnim ukrepom navkljub. Da se da pripraviti prireditev, ki se usede v srca vsem, ki so jo spremljali, tudi z veliko manjšimi sredstvi, so dokazali vsi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju, ob tem pa so obiskovalci z žvižgi pospremili vest, da se proslave ni udeležil niti eden izmed članov sedanje slovenske vlade, kljub temu, da so bili bojda razlogi za odpoved proslave na državni ravni zgolj ekonomske narave.

Pomimohodu 360 praporščakov iz vse Slovenije (sedem praporov slovenskih veteranskih organizacij in ene italijanske ter prapori štirinajstih pokrajinskih združenj borcev NOB Slovenije), ki so zapolnili še poslednje proste kotičke Kongresnega trga, so obiskovalci vstali ob slovenski himni, ki jo je zaigral Orkester slovenske policije pod vodstvom Romana Grabnerja, nato pa prisluhnili Župančičevi pesmi OF.

„OF nas druži, OF nas brani,
OF neznance v hipu seznani,
OF je zvestoba med nami,
OF je zapisano v srcih, v očeh
in med žico bodečo na svojih smo tleh
in v duši svobodni ko v gori!“

Gostitelj Zoran Jankovič  je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen prireditve in spomnil, da je potrebno tradicijo spoštovati in s ponosom praznovati največje državne praznike ter da ob tem ne pristajajo na nepotrebne ukrepe, ki želijo uničiti socialnost, solidarnost, javno šolstvo, javno zdravstvo, kulturo in pa spomin na našo svetlo zgodovino.

Slavnostni govornik Janez Stanovnik  pa je na začetku govora spomnil na dolgotrajen boj slovenskega naroda, od kmečkih puntov, taborskega gibanja, majske deklaracije, TIGR-a in Maistra, partizanskega štiriletnega boja ter do odpora teritorialne obrambe in policije, da je prišel do lastne suverenosti. „Slovenski odpor je bil največje in najbolj veličastno prelomno dejanje v naši zgodovini,“ je še poudaril.

V svojem govoru je podal kar nekaj zgodovinskih dejstev, ki se jih ne da ponarediti, poudaril je pomembnost priključitve Primorske, saj je s tem Slovenija postala pomorska dežela, pomen delovanja odporniških gibanj, ki so se skrivala tudi v bunkerjih pod mestom Ljubljana, ni pa pozabil tudi na slovenske veterane: „V temeljno ustavno listino smo v preambuli v drugem paragrafu ponosno zapisali: upoštevajoč dejstvo, da je republika Slovenija že bila država. To smo zakoličili 27. septembra 1989, ko smo v ustavo zapisali zlato pravilo slovenske suverenosti, pravico do samoodločbe, ki so jo naši bratje, veterani vojne za Slovenijo, tudi uresničili.“

Janez Stanovnik je dejal, da je bila osvobodilna fronta sestavljena iz treh osnovnih politično ideoloških tokov takratne Slovenije: krščanskega, liberalnega in komunističnega.

„Komunisti so spoznali, da brez nacionalne emancipacije ne more biti tudi družbene preureditve. Krščanski socialisti in liberalci so pa prav tako spoznali in priznali, da bi bila narodna osvoboditev brez socialne pravičnosti prazna. Zato se je osvobodilno gibanje povezalo v svetovni tok antifašističnega gibanja.“ Slovenske enote so postale del zavezniških antifašističnih armad, ki so združevale demokratičen zahod in socialističen vzhod.

Pomembnost partizanskega upora je poudaril celo komandant Sredozemlja, Wilson, ki je po akciji v Baški grapi priznal našo vojsko za integralni del zavezniške vojske in operacije. „Slovenski partizani so pomagali osvoboditi Evropo, kar je nesporno in večno dejstvo,“ je še dejal Stanovnik. A vsem dejstvom navkljub se danes za odporniško gibanje oklicujejo tudi tisti, ki so bili proti oboroženemu uporu, zato jih je Janez Stanovnik tokrat spomnil na dokumente, ki dokazujejo nasprotno, med drugim tudi zapis iz ljubljanskega Škofijskega lista, 31. julija 1941, ki je pozdravil priključitev Slovenije k imperialistični Italiji meseca maja istega leta. Citat pravi: „Hvaležni smo bogu, ki je voditelju velike Italije navdihnil misli velikodušne pravičnosti in uvidevne modrosti s katero je predlagal njegovi visokosti kralju in cesarju ustanovitev Ljubljanske pokrajine.“

Kljub trpki usodi slovenskega naroda pa je Stanovnik dejal, da je trpljenje kot ogenj - uničuje pa tudi očiščuje, slovenski narod pa je s tem doživel nove vrednote. V narodov značaj se je vcepila socialna solidarnost in največja pridobitev narodnoosvobodilnega boja je ljudska demokracija. Da je izraz danes sicer zlorabljen, saj „za ljudsko demokracijo ni dovolj zgolj strankarska demokracija, samo parlamentarna razprava in polemika,“ je še poudaril Stanovnik. „Demokracija rabi glas naroda kakršen ste vi!“

Janez Stanovnik meni, da prezadolženost naroda vodi tudi v zmanjšanje suverenosti in zato vidi tri poti za rešitev iz zla: z zmanjšanjem zunanjih izdatkov, s povečanjem prihodkov in s povečanjem lastne produktivnosti, razvijanjem gospodarstva in kulture. Sedanjo vlado je okrcal, da pri varčevanju z zlatim pravilom upoštevajo samo prvo pot. „Po vojni smo temu rekli nacionalizacija. Varčevanje mora biti prostovoljno,“ in nadaljeval: „ne moremo pa jemati porodnicam in starkam v hribih. Odrekati se moramo, ampak proporcionalno in pravično. Sile, grožnje in prevara nas ne bodo pripeljale iz sedanje zagate.“

Poudaril je pomembnost dialoga in neustreznost pomanjkanja komunikacije ter enostranskih odločitev. „Dialog mora biti, ampak to ne sme biti dialog gluhih. Rešitev iz današnje zagate bomo rešili samo, če bomo spoštovali poštenost, pravičnost in socialno dogovarjanje,“ je zaključil Janez Stanovnik in požel velik aplavz.

Na prireditvi je k prazničnemu vzdušju pripomogel tudi Partizanski pevski zbor pod vodstvom Franceta Gornika in recitator Darko Nikolovski. Partizanska pesem je danes na Kongresnem trgu odmevala še dolgo po koncu prireditve, ko so se ugasnile kamere.

(Nataša Predalič, tvm)
__________________
fotografije: tvm

Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije smo obeležili dan upora in 71. obletnico OF slovenskega naroda. Častno listno je prejel partizan, poklicni vojak, poveljnik in dolgoletni predsednik mariborske borčevske organizacije Jože Berce.

"Že več kot sedem desetletij se zavzemamo za demokratično slovensko državo in za sodobno Evropo, vendar so vrednote, na katere se sklicujemo v naši organizaciji, postale za stranke, ki sicer sprejemajo NOB, pri uresničevanju njihove dnevne politike dokaj raztegljiv pojem," je na današnji slavnostni seji v počastitev jutrišnjega dneva boja proti okupatorju dejal slavnostni govornik Bogo Gorjan, nekdanji predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, in nadaljeval, „da s skrito obsodbo treh totalitarizmov in z izvrševanjem neoliberalistične evropske politike stvarno nastopajo proti vrednotam osvobodilnega in osamosvojitvenega boja.“ Kot je dejal, se posledice kažejo tako, da zapravljiva država hinavsko „štedi“ na račun državnega praznika, ki je zanj sicer največji praznik vseh Slovencev, „bogato pa podpirajo ustanove in nagrajujejo posameznike, ki zgodovino prilagajajo potrebam dedičev kolaboracije.“ Okrcal jih je, da kulturo sožitja nadomeščajo s kulturo ločevanja. Svoj govor je zaključil z apelom borčevski organizaciji, naj ne dopušča, da bi postala poligon za pridobivanje volilnih glasov prevarantskih strank, „saj smo dovolj ugledni, da lahko odpiramo pot novim političnim silam, ki se ne bodo slepo klanjale konservativnim silam v Evropi.
Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji počastili s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli Moški pevski zbor „Goršek Štefan – Čaki“ Šentjanž, OŠ „Jožeta Krajca“ Rakek, Zofija Podbregar – Sonja iz Celja, Miha Pogačar iz Postojne, Jože Simčič – Jelen in Vladimir Sluga, oba iz Ljubljane. Zlato plaketo za življenjsko delo je letos prejela dr. Zora Konjajev iz Ljubljane, častno listino, najvišje borčevsko priznanje, pa partizan, poklicni vojak in poveljnik Jože Berce, ki sodi med predsednike slovenskih občinskih organizacij ZB z najdaljšim stažem, saj mariborsko borčevsko organizacijo vodi že vse od leta 1985. V obrazložitvi smo zapisali, da je s svojim poštenim, preudarnim, predvsem pa preprostim in človeškim odnosom do ljudi, do sotovarišev in do nalog, ki jih je opravljal, ogromno prispeval k ugledu organizacije ZB v javnosti in k širitvi kroga tistih, ki jih moralne in etične vrednote slovenskega osvobodilnega boja pomenijo kažipot pri njihovem vsakdanjem ravnanju in ohranjanju zgodovinskega spomina na prelomne dogodke v narodovi zgodovini. Bogato vojaško kariero je zaključil s činom generalmajorja, med osamosvojitveno vojno pa je kot nekdanja vplivna vojaška osebnost odločilno pripomogel k temu, da JLA v Mariboru ni uresničila svojih groženj.
Ob tokratni priložnosti je med drugim dejal: “Današnja država Slovenija bi potrebovala Osvobodilno fronto, tako kot takrat, ko ji je uspelo v najtežjih trenutkih Slovenskega naroda združiti vse napredne sile in jih povesti v borbo proti okupatorju in zmagati."

Na Dan upora proti okupatorju, ki je bil vse do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo noči iz 26. na 27. april 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili proti-imperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobra dva tedna po okupaciji in razkosanju Slovenije.
 
Govor Boga Gorjana.

(Silvana Knok, tvm)
________________________________
fotografije: IP, tvm

Ker je Vlada odpovedala državno proslavo ob državnem prazniku – Dnevu upora proti okupatorju, ki je tudi praznik Osvobodilne fronte slovenskega naroda in naše organizacije, smo se na seji Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije odločili, da bo vseslovensko proslavo organizirala naša Zveza, skupaj z združenji in s pomočjo Ljubljane – mesta heroja. Če je ob kakšnem državnem prazniku vredno organizirati množično proslavo, je to gotovo prav obletnica ustanovitve OF, zato pričakujemo na Kongresnem trgu v Ljubljani, 27. 4. 2012 dopoldne množično udeležbo naših članov in drugih državljanov. To bo ponosen spomin na OF, ki je v nemogočih razmerah trojne nacifašistične okupacije razkosanega slovenskega ozemlja začela, vodila in zmagovito končala narodnoosvobodilni boj v okviru velike zavezniške koalicije. S priborjeno svobodo je bila ustvarjena republika Slovenija, vključno z osvobojeno Primorsko in s tem podana temeljna podlaga za osamosvojitev države v letu 1991 in za dosedanji in bodoči razvoj. Kdor taji ta dejstva manipulira z zgodovino in zaničuje napore, trpljenje in žrtve, pa tudi mnoge uspehe naših ljudi.

V sedanjem času gospodarske in politične krize so še prav posebej pomembne vrednote, ki jih je uveljavljala OF kot splošne civilizacijske vrednote, ki pa so v praktični politiki večkrat zanemarjene ali celo pozabljene. Pri tem zlasti opozarjamo na družbeno pravičnost, solidarnost, enakopravnost, ljudsko demokracijo, narodni ponos in nacionalna suverenost. Zato podpiramo akcije sindikatov in drugih naprednih družbenih dejavnikov za ohranitev socialne države in proti krčenju socialnih pravic. Smo proti pretiranim restrikcijam v otroškem varstvu, šolstvu, znanosti, kulturi, tudi športu in drugih družbenih dejavnostih. Svarimo pred napihovanjem nasprotij med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi ter pred sejanjem strahu in brezizhodnosti. Verjamemo v moč demokratičnega dialoga in v potrebnost sporazumevanja med socialnimi partnerji o ekonomskih ukrepih za povečanje prihodkov države in za smotrno racionalizacijo izdatkov, vendar ne na škodo socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva.

Izkušnja in nauk OF je, da za pogumne in ustvarjalne ljudi ni brezizhodnih situacij. V tem prepričanju,ki velja tudi za sedanji čas, čestitam vsem državljanom Slovenije ob prazniku OF in ob prihodnjih - prazniku dela in prazniku zmage

Pripombe k predlogu Zakona za uravnoteženje javnih financ poslane ministru za delo, družino in socialne zadeve, ministru za finance, vodjem poslanskih skupin in Ekonomsko-socialnemu svetu:

V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije intenzivno spremljamo javno razpravo o finančni konsolidaciji in soglašamo, da je ta potrebna. Skupaj s sindikati in mnogimi organizacijami civilne družbe in s pretežnim delom javnosti pa smo prepričani:
- da morajo predlagatelji veliko bolj izkoristiti možnosti, ki so na strani povečanja prihodkov državnega proračuna, zlasti z uvedbo davka na dodano vrednost, z izenačenjem prispevkov za pokojninsko blagajno med delojemalci in delodajalci, z obdavčevanjem premoženja, z ukrepi na področju sive ekonomije, itd.;
- da ni potrebno pretirano hiteti, ker so roki predvideni z evropskim fiskalnim paktom, ki naj bi začel veljati leta 2015, saj je zadolženost države pod mastriskem kriterijem in precej manjša od evropskega poprečja;
- da predlog zakona za uravnoteženje javnih financ pregrobo posega v socialni položaj družin, starejših in drugih socialno najbolj občutljivih delov prebivalstva;
- da bi bilo škodljivo, če bi linearno krčili normative in standarde v otroškem varstvu, šolstvu, znanosti, kulturi, zdravstvu, športu in drugih družbenih dejavnostih, saj bi s tem prizadeli bistvene sestavine splošnega življenjskega in družbenega standarda in oslabili njihov pozitivni vpliv na gospodarski in družbeni napredek. Racionalizacije so sicer umestne, vendar prilagojene posameznim razmeram.

Ob navedenih izhodiščih morajo biti vsi ukrepi za uravnoteženje javnih financ dogovorjeni v socialnem dialogu, na temelju stvarnih argumentov.

Glede vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja 1941-1945, ki jih povezuje naša Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pa spominjamo, da je nova slovenska država z osamosvojitvenimi dokumenti slovesno zagotovila, da bo spoštovala pravice udeležencev NOB kot so bile priznane v predpisih prejšnje države. Ugotavljamo, da ta zaveza ni spoštovana v 6. točki 169. člena, ko med izvzete kategorije upravičencev niso uvrščeni tudi udeleženci NOB in žrtve vojnega nasilja. To je očitno ideološka diskriminacija, saj so med izjeme, sicer upravičeno, uvrščeni udeleženci osamosvojitvene vojne 1991, pa žrtve dachavskih procesov in celo duhovniki, ne pa tudi borci NOB, mučenci nacifašističnih koncentracijskih taborišč (Dachau, Buchenvald, Auschwitz, Rab, Rižarna, itd.), zaporniki okupatorskih zaporov, izseljenci, itd. Prav tako v 118. členu ni spoštovana pravica vojnih veteranov do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) razen za prejemnike veteranskega dodatka, čeprav tudi ta pravica izhaja še iz predpisov bivše države.

Zato predlagamo, da se 118. člen črta, 169. člen pa dopolni z dodatno izjemo – "vojni veterani in žrtve vojnega nasilja 1941-1945".

Pripominjamo, da so udeleženci NOB in žrtve vojnega nasilja večinoma v visoki starosti. Zato se njihovo število vsako leto močno zmanjšuje. Tako je npr. imelo priznan status vojnega veterana NOB leta 2003 27.778 oseb, ob koncu lanskega leta pa le še 15.330 ali 44,8 % manj, oziroma poprečno letno 5,6 % manj, v lanskem letu celo kar 9,8 %. Tudi število žrtev vojnega nasilja se zmanjšuje: od 68.721 v letu 2003 na 49.011 v letu 2011 ali za 28,7 %, to je poprečno letno za 3,6 %. Če temu prištejemo še inflacijo, ki v zadnjem času ni prekrita z valorizacijo, ugotovimo, da se stroški državnega proračuna za te namene zmanjšujejo po naravni poti in ni potrebe še po dodatnih restrikcijah.

Upamo, da boste naše poglede in predloge obravnavali z razumevanjem in vam želimo uspešno sporazumevanje v socialnem dialogu

Svet ZB kot najvišje posvetovalno telo predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 18. aprila 2012 sprejel naslednjo

                                                                                        SOLIDARNOSTNO IZJAVO

Svet ZB podpira stavkovna in druga prizadevanja sindikatov za ohranitev socialne države in proti krčenju socialnih pravic. Prav tako je Svet solidaren z uporom proti pretiranemu varčevanju na področju šolstva, znanosti, kulture, zdravstva, športa in drugih družbenih dejavnosti, ki so bistveni sestavni del družbenega standarda in pomemben dejavnik gospodarskega in socialnega razvoja države. Čeprav je finančna konsolidacija potrebna, mora upoštevati tako ukrepe za povečanje prihodkov kot za smotrno racionalizacijo izdatkov, vendar vse po usklajenem dogovoru v socialnem dialogu in ne na škodo socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva.
Umetno ustvarjanje nasprotja med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi je škodljivo, saj eni brez drugega ne morejo obstajati in napredovati. Zelo škodljivo pa je tudi sejanje strahu in brezizhodnosti, ker za to, kljub krizi, ni realne podlage.

                                                                                                                            SVET ZB SLOVENIJE
Obveščeni:
- Vsi sindikati in njihove zveze
- Ekonomsko socialni svet
- STA

PROTEST PROTI UKINITVI DRŽAVNE PROSLAVE OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU

Udeleženci skupščine Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, 31. marca 2012, v Novi Gorici, izrekajo svoje globoko nestrinjanje s predlogom vlade Republike Slovenije, da se v okviru varčevalnih ukrepov ukine tudi letošnja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Z odločitvijo vlade, da ne bo posebej počastila praznika, ki goji spomin na upornost slovenskega naroda, zlasti na upor zoper okupatorja, na upor, spočet pod okriljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda, aprila leta 1941, se pričenja ideološka revizija slovenske preteklosti, saj predlagani varčevalni ukrepi ne zadevajo praznovanj državnih praznikov, povezanih s slovensko osamosvojitvijo v letih 1990 in 1991.

Dejavnost društva TIGR Primorske temelji tudi na negovanju tradicij budnosti in upornosti, ko bi bile ogrožene temeljne vrednote, ki dokazujejo in utemeljujejo obstoj slovenskega naroda. Tajna revolucionarna ilegalna organizacija TIGR, letos obhaja svojo petinosemdesetletnico in je nastala kot upor zoper državno nasilje, ki je grobo kršilo človeške in narodnostne pravice manjšinskega naroda. Člani tajne organizacije TIGR so se zato tudi vključili v slovenski upor leta 1941. Ker je dejavnost Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske povezana tudi s spomini na uporni duh Slovencev preteklih dni, je ukinitev državnega praznovanja ob 27. aprilu, dneva upora proti okupatorju pravzaprav opredelitev, ki slovenski narod razdvaja in ki zanika vrednost prelomnih dejanj v slovenski zgodovini pred letom 1991.

Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske se bo zato s svojim praporom in člani – preko tisoč ljudi – udeležilo ljubljanske proslave v petek, 27. aprila 2012. Pokazati želimo, da spoštujemo dejanja naših prednikov in da se zoperstavljamo izkoriščanju zgodovine za politične obračune naših dni.


Predsedujoči na skupščini
Dr. Savin Jogan

Koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije, ki ga sestavljajo Zveza društev upokojencev Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Zveza klubov upokojencev MNZ, Osrednja pokrajinska zveza upokojencev Ljubljana, Društvo seniorjev Slovenije, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, DeSUS in seniorski deli političnih strank Slovenije, je na seji 21. 3. in 29. 3. 2012 obravnaval Izhodišča za socialni sporazum 2012-2017. Ne da bi se spuščali v oceno posameznih formulacij (te bodo socialni partnerji gotovo izčistili in uskladili), smo sprejeli naslednja stališča in predloge:

1. Menimo, da je sprejem socialnega sporazuma nujen in pričakujemo da bodo socialni partnerji našli skupni jezik na temelju ustavne določbe, da je Slovenija pravna in socialna država. Zahtevamo pa, da bomo upokojenci po svojih predstavnikih lahko neposredno sodelovali v socialnem dialogu.

2. Nikakor ne soglašamo s stališčem, da smo upokojenci družbi v breme. Nasprotno, v resnici smo pomemben dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja:
- ker je vsakoletni ustvarjeni bruto domači proizvod v znatni meri tudi rezultat produkcijskih kapacitet oziroma družbenega bogastva, ki smo ga soustvarili z našim minulim delom, razen tega smo pokojnine prislužili s plačanimi prispevki v sistemu medsebojne solidarnosti;
- ker prejete pokojnine sproti vračamo v gospodarski in finančni krogotok z nakupi v trgovini, s potrošnjo v gostinstvu in turizmu, s plačilom storitev s hranilnimi vlogami, itd., pri čemer gre za najmanj 15 % BDP;
- ker z gospodinjskimi, vzgojno varstvenimi in drugimi opravili olajšujemo zaposlenim možnosti za nemoteno delo v proizvodnji in drugih dejavnostih;
- ker vplivamo na splošno kvaliteto življenja z množično družbenopolitično, humanitarno in kulturno prosvetno dejavnostjo.

3. Zavedamo se nujnosti finančne konsolidacije državnega proračuna in drugih javnih financ. Prepričani pa smo, da morajo biti ukrepi usmerjeni ne-le v restrikcije in racionalizacijo izdatkov, marveč tudi v pridobivanje prihodkov. Prav dohodkovna stran je v izhodiščih za socialni sporazum zanemarjena. Zato predlagamo:
a) Ustrezno povišanje stopnje davka na dodano vrednost (Italija 23 %, Hrvaška 25 %, Madžarska 27 %, Avstrija načrtuje 22 %);
b) Ponovno povečanje števila dohodninskih razredov;
c) Uvedbo prispevne stopnje za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje na vse osebne prejemke, ne le na plače;
d) Prepoved oproščanja ali odlaganja plačila prispevkov tudi za zdravstveno zavarovanje kot je po sodbi Ustavnega sodišča to že storjeno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
e) Ponovno izenačenje prispevkov delodajalcev in delojemalcev, kot velja skoraj povsod po Evropi (npr. postopno po eno odstotno točko vsako leto od leta 2015 dalje tako, da bi izenačenje dosegli leta 2022);
f) Uvedbo ukrepov, ki bodo zagotovili povečanje dohodka od davka na premoženje in od kapitalskih dohodkov;
g) Preudarno in odgovorno uvedbo predolgo odlašanega davka na nepremičnine;
h) Uvedbo ukrepov za sankcioniranje preteklega in polpreteklega izčrpavanja gospodarskih družb in bank ter
i) Ukrepe, s katerimi bomo zajezili sivo ekonomijo.

Z angažiranjem navedenih dohodkovnih možnosti bi bistveno prispevali k konsolidaciji javnih financ in sprostili pritisk restrikcij, ki povratno vplivajo na zmanjšanje potrošnje in s tem na zmanjšanje rasti BDP ali celo direktno na recesijo.

4. Javni sektor, ki ga sestavljajo vse družbene dejavnosti vključno s pravosodjem in državno in lokalno upravo, je vzeto v celoti primerljiv z evropskim povprečjem, tako glede deleža v bruto domačem produktu, kot po obsegu, dostopnosti in kakovosti storitev. Je bistveni dejavnik v družbenem razvoju in družbenem in življenjskem standardu prebivalstva. V njem je sicer prostor za racionalizacijo organiziranosti in poslovanja na liniji izboljšanja kakovosti in dostopnosti storitev pod enotnimi pogoji za vse uporabnike. Ne smemo pa privoliti v poslabšanje standarda prebivalstva, ker bi to povratno negativno vplivalo tudi na gospodarstvo samo. In ni res, da je konkurenčnost gospodarstva odvisna predvsem od stroškov javnega sektorja, pač pa zlasti od strukture dejavnosti in ustvarjene dodane vrednosti. Dokaz za to je v mnogih razvitih državah, v katerih imajo dvakrat višje plače in večji delež javnega sektorja v bruto domačem proizvodu, pa so zaradi višje ustvarjene nove vrednosti vendar visoko konkurenčne. Upoštevati je treba, da javni sektor prav tako ustvarja bruto domači proizvod, obenem pa pomembno prispeva tudi k ustvarjanju na drugih področjih. Pogrešamo ukrepe, ki bodo vzpodbudili produktivne projekte v gospodarstvu.

5. Trdno smo prepričani tudi, da je skrajni čas, da zaustavimo upadanje povprečnih pokojnin v razmerju do povprečnih plač. To razmerje se znižuje vsako leto od reforme leta 2000 in je lansko leto upadlo že na 58,6 % povprečne plače. S tem se povečuje tudi socialna revščina, tem bolj ker kar 202.456 upokojencev ali 40,1 % prejema manj kot 500 EUR mesečne pokojnine.

6. V smislu povedanega smo tudi v koordinacijskem odboru seniorskih organizacij Slovenije trdno prepričani, da izhod iz krize ne smemo iskati v krčenju socialne države, ker krize niso povzročili ne javni uslužbenci, ne upokojenci in tudi delavci ne. Ukrepajmo pri vzrokih, ne pri posledicah. Zato smo zelo kritični do najnovejših predlogov vlade za restrikcijo pravic delavcev, upokojencev, dijakov, družin in za krčitev javnega sektorja in zavračamo vse, ki ne bodo dogovorjeni v socialnem dialogu. Najbolj nujni so ukrepi za odpravo kreditnega krča, za zagon investicij, za nastanek novih delovnih mest in za zmanjševanje brezposelnosti ter za ustrezne načine povečanja prihodkov države.

                                                                                                        ***
Upamo, da boste navedena stališča in predloge resno obravnavali in jih na ustrezen način vključili v socialni sporazum 2012-2017.



Obveščeni:
- Ekonomsko socialni svet,
- Predsedniki parlamentarnih strank,
- Ministri za finance, za delo, družino in socialne zadeve
  ter za pravosodje in javno upravo
- sindikati
- STA