Aktualno

<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 ... 25 ... 30 ... 32 > >>
 

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

24.01.2016 18:03

Za človekovo dostojanstvo gre…


Slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta. Slavnostna govornica: varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer.

Ljubljana, Center urbane kulture Šiška – »Živimo v časih, ko dan za dnem govorimo o hudih dogodkih, smrti, pokolih, beguncih, migrantih, o tistih, ki so izgubili svoje domove in hitijo v svet, da bi našli nove. Pogosto uporabljamo celo zlovešče izraze kot so tretja svetovna vojna ali konec sveta. Veliko je nestrpnosti, sovražnosti ter takšnih ali drugačnih pogledov na našo preteklost, tudi zgodovino, da ne govorimo o sedanjosti, ko ni prave enotnosti, ki bi jo še kako rabili,« je v svojem nagovoru spomnila na neizpodbitne vzporednice med zgodovino in današnjimi časi, varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer in nadaljevala s spomini na njeno pretresljivo izkušnjo, ko je obiskala zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz in spoznala kako velika in skupna želja je bila vsem taboriščnikom – kako priti od tam in preživeti. »Vsi evropski varuhi, ki smo tega dne obiskali taborišče, smo nemo opazovali in si v mislih predstavljali prizore ne tako davne preteklosti. Bili smo si enotni: to se ne sme več ponoviti.«

"Holokavst pomeni sistematično, birokratsko, s strani države podprto preganjanje in umor Judov v okviru nacističnega režima in njegovih podpornikov. Nacisti, ki so prišli v Nemčiji na oblast januarja 1933 so verjeli, da so rasno superiorni in da so Judje manjvredni, ter kot taki grožnja tako imenovani »čisti arijski rasi«.

V obdobju holokavsta se je nemška oblast osredotočala tudi na druge skupine, ki so bile po njihovem mnenju »rasno manjvredne«, med njimi rome, invalide, nekatere slovanske narode, ipd. Druge skupine pa so bile preganjane na osnovi političnega, ideološkega ali vedenjskega razloga, med drugim komunisti, socialisti, Jehove priče in homoseksualci. Številni so umrli zaradi razmer v zaporih in trpinčenja.

Načrtno so nacisti usmrtili med pet in šest milijoni in pol Judov, prek dvestotisoč, po nekaterih pričevanjih celo do pol milijona Romov, najmanj dvestotisoč duševno ali telesno prizadetih bolnikov pa so usmrtili v t.i. programih evtanazije. Umorili so med dvema in tremi milijoni sovjetskih vojakov ali pa so ti umrli od lakote, zanemarjanja ali trpinčenja. Milijone civilistov so poslali na prisilno delo v Nemčijo ali v okupirano Poljsko, mnogi med njimi pa so potem umrli v izjemno nečloveških razmerah."*

1. novembra 2005 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo s katero je 27. januar, to je na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno največje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau, razglasila kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

15. aprila 2015 je Evropski parlament, sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne, z resolucijo prepoznal kot zgodovinsko dejstvo tudi genocid nad Romi. Evropski poslanci in poslanke so pozvali naj se 2. avgust razglasi za dan spomina nad Romi – dan spomina na porajmos.

Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, ki deluje v okviru Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, se je s slovesnostjo v Centru urbane kulture v Šiški poklonil vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov, posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, ukradene otroke in pregnance. V taboriščih je med drugo svetovno vojno trpelo preko šestdesetisoč ljudi iz Slovenije, več kot dvanajstisoč pa se jih zaradi pobojev ali pa kot posledice mučenja in bolezni nikoli ni vrnilo v svoje domove.

Uvodni nagovor je imel sin taboriščnika Janeza Aliča, Jani Alič, ki danes opravlja funkcijo predsednika koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je omenil še, da tokratno slovesnost v spomin žrtvam holokavsta, posvečajo tudi petinsedemdeseti obletnici ustanovitve osvobodilne fronte.

»Ob tej priložnosti se sprašujem: ali se bo kdo opravičil preživelim internirankam in internirancem ali potomcem tistih, ki so zgoreli v krematorijskih pečeh, njihov pepel pa potresli po tuji zemlji? Bili so nedolžni, odpeljali so jih brez sojenja, mnogokrat tudi po zaslugi domačih izdajalcev in sodelavcev okupatorja, katerim danes postavljamo spomenike in zaradi njih nekateri hočejo spreminjati zgodovino. Ti nedolžni ljudje, ki so odšli v taborišča so končali tam zato, ker so ljubili svojo domovino.« Spomnil je še na to, da so bili Slovenci v italijanskih, nemških, madžarskih in hrvaških taboriščih, samo na Rabu jih je bilo petnajst tisoč, v nemških taboriščih je umrlo skoraj deset tisoč Slovencev, največ v podružnici Auscwitza, v tržaški Rižarni. »Za vse tiste, ki so za vedno ostali na tuji zemlji potomci nikoli ne bomo izvedeli kje je njihov grob, nikoli jim ne bomo mogli postaviti primernega obeležja. Ko se spominjamo žrtev holokavsta, bi bilo prav, da se iz te tragične preteklosti, tega množičnega zločina kaj naučimo. Njihovo, oziroma, spoštovani preživeli, vaše trpljenje, ne sme biti nikoli pozabljeno. Te grozljive številke umrlih in ponižanih, ko niste bili ljudje, ampak samo številke za bodečo žico, morajo biti tudi opomin, da se kaj podobnega ne sme nikoli več zgoditi.«

Prireditev je bila pripravljena v produkciji Televizije Medvode za Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije, scenarij je napisala Silvana Knok, nastopali pa so učenci Glasbene šole Ljubljana Moste – Polje (godalni orkester pod vodstvo profesorice Ksenije Trotovšek Brlek, sopranistka Branislava Sara Mitrović ob klavirski spremljavi Mojce Prus, Gašper Banovec ob klavirski spremljavi Ane Rus), skupina Metalsteel in plesalka na trakovih Ana Lekše, baritonist Tone Habjan in Nejc Jemc na harmoniki, plesni par Maša Kastelic in Matej Pritekelj, mladinska gledališka skupina KUD Smlednik in balerine Baletne šole Stevens.

Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar.

»Primorke smo velikokrat zapele, da smo si dajale korajžo, s slovensko uporniško pesmijo smo povedale, kaj čutimo in kaj mislimo. Kljubovalno smo zapele že v tržaških zaporih, ko smo izvedele, da smo ušle streljanju v Rižarni, v taborišču smo pele ob nedeljah za našo barako, da se je razlegalo naokoli, in včasih tudi zvečer na pogradu, po tihem, za tolažbo. Seveda smo kdaj tudi jokale. A to smo počele naskrivaj. Nismo pomislile, da bomo umrle, ampak da bomo prišle domov. Vedno smo rekle: "Ko bomo doma," je bridek spomin Sonje Vrščaj, ki ima na svoji levici vtetovirano številko 82396.

Spomini niso zbledeli in le majhen delček so jih na letošnji slovesnosti obudili organizatorji. Zgodbe Sonje Vrščaj, Janeza Aliča, Ivice Žnidaršič, Erike Furst, Ivanke Podlipnik, Dane Valič, zgodbe o usodi slovenskih Romov in Sintov, zgodbe o ukradenih otrocih - ti niso bile zgodbe scenaristke, to so bile zgodbe življenja, zgodbe živih pričevalcev z imenom in priimkom in njihovih potomcev, ki so doživeli in preživeli genocid, holokavst, porajmos, šoah.

»Vaše preživeto gorje mora opominjati nas in prihodnje rodove. Da ne izgubimo zgodovinskega spomina, da nam ga ne zameglijo drugačne zgodbe in pripovedi, ki skušajo zmanjšati pomembnost upora evropskih narodov zoper razčlovečenje brez primere v zgodovini človeštva,« je spomnila Vlasta Nussdorfer in v govoru poudarila, da zagotovil, da tega človeštvo nikoli več ne bo dopustilo, žal nimamo, da pa vsak izmed nas lahko »stori kar največ zmore, da prispeva k odpravljanju vzrokov in povodov za nasilno reševanje vsakršnih sporov med ljudmi in narodi. Za razumevanje in sprejemanje ljudi iz različnih kulturnih okolij, za strpnost do drugačnosti in nenehni boj za uveljavitev temeljnih človekovih pravic.«

In kot so skozi celotno slovesnost opominjali organizatorji: narod lahko uničuješ na različne načine – vzameš jim jezik, vzameš kulturo, lahko ga razseliš, zgaraš in stradaš do konca, lahko ga spremeniš v pepel. Vedno mu vzameš dostojanstvo... Za dostojanstvo gre v teh dneh, ko se svet spet oblači v vojne barve.


Nataša Predalič, tvm
___________________________
avtor fotografij: Iztok Pipan, tvm
Vlasta Nussdorfer, slavnostna govornica
 
 

SEJA GLAVNEGA ODBORA ZZB NOB Slovenije

23.12.2015 10:35

SKLEPI GLAVNEGA ODBORA


Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na 2. seji 22. decembra sprejel tele sklepe:

1. Glavni odbor je sprejel ugotovitve iz referatov dr. Ljubice Jelušič, podpredsednice Zveze, o družbenih razmerah v Sloveniji in Tita Turnška, predsednika Zveze, o programu nalog Zveze v letu 2016. Povzetki obeh referatov bodo objavljeni v reviji Svobodna beseda.

2. Glavni odbor je sprejel Program nalog Zveze za leto 2016 s popravki, ki jih bo določilo predsedstvo po predlogih iz razprave.
Temeljni poudarki delovanja Zveze in združenj bodo v pro9slavah 75. obletnice OF, v uporu proti potvarjanju zgodovine NOB, v krepitvi organiziranosti združenj in krajevnih organizacij in v odzivih na aktualne družbene razmere.

3. Glavni odbor obsoja sežiganje knjige zgodovinarja dr. Boža Repeta o Milanu Kučanu, prvem predsedniku RS, kot politično dejanje, ki meji na fašistoidnost in napad na vrednote civilizirane družbe, saj se ve, kdo je kdaj komu v slovenski zgodovini sežigal knjige.

4. Glavni odbor je sprejel finančni načrt Zveze za leto 2016 s predvidenimi prihodki 502.490 Evrov, z odhodki 624.941 Evrov in primanjkljajem, ki bo pokrit iz rezervnega sklada v znesku 122.451 Evrov. Razmerje v sredstvih iz državnega proračuna za naloge v javnem interesu ostane nespremenjeno: 70 % za združenja in 30 % za Zvezo. S sklepom o finančnem načrtu so zaveze za izvrševanje odločitev zelo zaostrene, saj realizacija na sme preseči skupnega predvidenega zneska odhodkov.

5. Glavni odbor je verificiral mandate Branki Bezeljak iz Ptuja in Jožetu Žnidarju iz Šentjurja.

6. Glavni odbor je sprejel sklep o sprejemu v kolektivno članstvo Zveze Društva borcev za vrednote NOB Gaberje in s tem verificiral mandat Bojanu Gerečniku, kot članu Glavnega odbora.

Predsednik delovnega predsedstva
Slavko Grčar
 

Udeležencem NOB ponovno pripada brezplačno dopolnilno zdravstveno zavarovanje

17.12.2015 12:19

Borcem in drugim udeležencem(kam) NOB, ki imajo status vojnega veterana, bo od 1. januarja 2016 vrnjena pravica do brezplačnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Za ta namen morajo na upravno enoto po kraju stalnega prebivališča predložiti pisno vlogo za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva. Za ta namen predlagamo obrazec  v priponki.

docVloga_za_upravno_enoto (.doc 22KB)

Predlagamo vsem upravičencem, da to vlogo oddajo na upravni enoti čim prej ali vsaj v začetku januarja, ker brez vloge ne bo pravice.

Slavko Grčar
Podpredsednik ZZB NOB Slovenije
 

IZJAVA ZZB ZA VREDNOTE NOB O BEGUNSKI KRIZI

09.12.2015 09:18
 
ZZB za vrednote NOB je prvič razpravljala o aktualnem begunskem valu na seji Glavnega odbora 28.9. 2015 in sprejela poziv proti vojni in izjavo o nujnosti civilizacijskega in človeškega odnosa do nesrečnih prebežnikov. Potem je tudi še naprej skrbno spremljala dogajanje, v plazu mnogih sprememb se zdaj oglaša znova.

Stališča ZZB NOB do begunske krize so slejkoprej zavezana temeljnim načelom ustanovne listine OZN. - Vir vsega današnjega begunskega zla je v barbarskih vojnah na Bližnjem vzhodu. Velesile in islamski fundamentalizem so pri uveljavljanju najrazličnejših, predvsem kapitalskih interesov tam zanetile brezkončen niz najbolj krvavih in rušilnih spopadov. S tem so pognale prebivalstvo v množičen in tragičen beg, ki ga zdaj kot begunski val dramatično doživljamo tudi v Sloveniji. Prav je, da za te nesrečnike po svojih močeh človeško poskrbimo; še posebej, ker je v ne tako daljni preteklosti zelo veliko naših ljudi doživelo podobno žalostno in bolečo usodo.

Toda prav bi bilo tudi, da udeležene velesile skupaj z islamskimi ekstremisti končno prevzamejo odgovornost za vse to, in to na civiliziran način, ne z novo vojno, bombnimi napadi in novimi plenjenji. Ne pa da licemersko s prstom kažejo na Balkan in tudi na državo Slovenijo samo zato, ker si je množični sprevod brezdomcev utrl pot prav tod čez. Jasno je treba povedati, da tu živimo nadvse lojalni Evropci, da pa ne moremo biti samo vojna ali vsaj tranzitna krajina nekega elitnega evropskega jedra, naj se imenuje 'ožji Schengen' ali kakorkoli že hoče. In da na ta način tudi ne more in ne sme nihče v Evropi odpravljati lastnih demografskih težav.

Zato prosimo svoje člane, naj razumejo stiske teh množičnih ubežnikov, od katerih mnogi dobesedno rešujejo lastna življenja. Najbrž je res med njimi tudi zmeraj več špekulantov, podobno veliko necivilizirancev, mnogi od njih spotoma delajo škodo, toda nič od tega nas ne odvezuje človečnosti. - Bo pa treba prej ali slej povzdigniti tudi glas zoper evropski egoizem; in proti elitističnemu hinavstvu 'stare' Evrope; prav tako pa tudi proti vsem vojnam širom po svetu. Zgodovina uči, da z njimi ni mogoče rešiti prav nobenega problema, prizadejati pa nič koliko bolečine in zla.

PREDSEDSTVO
ZZB NOB SLOVENIJE
 

Rusko priznanje slovenski borčevski organizaciji

04.12.2015 12:38

Ljubljana, 3.12.2015 - Ambasador Ruske federacije v Sloveniji Doku Zavgajev je na priložnosti slovesnoti v prostorih ruskega veleposlaništva delegaciji ZZB za vrednote NOB Slovenije izročil spominsko medaljo ob 70. obletnici zmage v veliki domovinski vojni 1941 -1945. Medaljo s podpisom ruskega predsednika Vladimirja Putina je v imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije sprejel predsednik Tit Turnšek ob prisotnosti nekaterih članov predsedstva slovenske borčevske organizacije in nekaterih udeležencev NOB, ki so se med in po vojni šolali v tedanji Sovjetski zvezi. Veleposlanik Zavgajev je ob tem poudaril velik pomen slovenskega narodnoosvobodilnega boja za dokončno zmago v 2. svetovni vojni ter današnja prizadevanja slovenske borčevske organizacije za ohranjanje dediščine druge svetovne vojne in povezovanje antifašističnih in domoljubnih organizacij iz vse Evrope.

Jožica Hribar, Svobodna beseda
 
 

IZJAVA ZZB za vrednote NOB Slovenije o referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

01.12.2015 13:05
Predsedstvo ZZB NOB Slovenije je na seji 1.12.2015 sprejelo naslednjo

I Z J A V O
o referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Državljanke in državljani Republike Slovenije bomo v nedeljo, 20. decembra 2015 na referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odločali o človekovih pravicah manjšine. Zakon ureja izenačitev partnerskih skupnosti tako, da opredeljuje zakonsko zvezo »kot življenjsko skupnost dveh oseb«. S tem bi tudi istospolni pari dobili iste pravice kot jih imajo raznospolni pari bodisi v zakonu bodisi v dalj časa trajajoči izvenzakonski skupnosti. In s tem zakonom tradicionalne družine nič ne izgubijo, tudi otroci v teh družinah ne.

Ker se članice in člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB zavzemamo za enakopravnost in svobodo vseh ljudi ter za uresničitev človekovih pravic, bomo na referendumu glasovali ZA novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Naša prizadevanja za spoštovanje človekovega dostojanstva izhajajo iz temeljnih ciljev boja bork in borcev proti fašizmu in nacizmu, ki so se borili za svobodo, enakost, solidarnost in strpnost do drugačnih. Med drugo svetovno vojno so bili naše borke in borci najnaprednejši del slovenske družbe, kar nam mora biti vodilo tudi danes. Tudi mi kot sledilci duha in vrednot NOB moramo danes sprejemati odločitve, ki vodijo v socialni razvoj in napredek naše družbe.

Zato bomo glasovali ZA.

ZA enakopravnost, ZA strpnost, ZA svobodo izbire, ZA človeka v vseh nas!

Na referendum bomo šli, ker verjamemo v pravico naroda, da se opredeljuje o pomembnih političnih vprašanjih naše družbe, vendar hkrati trdimo, da mora slovenska ustava ščititi človekove pravice vseh, tudi manjšin. Zato se o njih ne bi smeli izrekati tako, da bi večina določala, katere od skupnih človekovih pravic pripadajo manjšinam v naši družbi.

Ljubljana, 1. december 2015


Predsedstvo
ZZB NOB Slovenije
 

Glasilo Zveze - SVOBODNA BESEDA

10.11.2015 10:06

Predsedstvo Zveze združenje borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 3. 11. 2015, na podlagi 23. člena Statuta Zveze, sprejelo


S K L E P
o izdajanju glasila Zveze

1.
Po ugotovitvi o uvedbi stečaja Družbe Svobodna misel d.o.o. ter o prenehanju izhajanja revije Svobodna misel in s tem tudi Sporočil Zveze, bo Zveza izdajala svoje mesečno glasilo z imenom SVOBODNA BESEDA.
Prva številka novega glasila bo izšla v petek, 27. novembra 2015 in nato vsak zadnji petek v mesecu ali teden pred tem, če je ta dan praznik.

2.
Novo glasilo Zveze bo do končnega imenovanja urejal Slavko Grčar, v.d. urednik.
Pri urejanju glasila Zveze bo v.d. urednik sodeloval z uredniškim odborom, ki ga sestavljajo Jani ALIČ kot predsednik in člani dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol in Rok Židanik. Uredniški odbor določa uredniško politiko in bdi nad njenim izvajanjem.

3.
Letna naročnina za glasilo znaša 36 Evrov, četrtletna pa 9 Evrov. Naročniki Svobodne misli, ki so plačali naročnino so s tem za enak čas poravnali obveznosti tudi za novo glasilo ZB.
Priporočamo, da glasilo Zveze naročijo vsi člani organov in delovnih teles krajevnih organizacij ZB, združenj in društev, organov in delovnih teles Zveze in čim večje število sedanjih in novih članov ZB, da bi bili vsi sproti obveščeni o aktivnostih v Zvezi in združenjih (društvih) ter o vsem kar zadeva ohranjanje vrednot NOB v sedanjem času.


4.
Z izhajanjem glasila Zveze preneha Zveza z izdajanjem Sporočil, ki so bila posebna priloga ukinjene revije Svobodna misel. Vsebina Sporočil postane sestavni del glasila Zveze s posebnimi rubrikami za objavo dokumentov in stališč Zveze, za sporočila o vsebini sej organov in delovnih teles, s poudarki iz govorov in z drugimi obvestili.
Uredniški odbor Sporočil preneha delovati.

5.
Prihodke in odhodke glasila Zveze vključi Zveza v letne finančne načrte Zveze. Začetna sredstva za letos zagotovi Zveza začasno iz rezervnega sklada in jih poračuna v finančnem načrtu za leto 2016.

6.
Ta sklep velja takoj. O njem obvesti Zveza vse organizacije ZB in dosedanje naročnike Svobodne misli s prošnjo organizacijam, da zagotovijo čim večje število naročnikov med dosedanjimi in novimi člani ZB.

Številka: 020-6/15

PREDSEDSTVO
ZZB NOB Slovenije
 

FINANCIRANJE ZVEZE,  ZDRUŽENJ (DRUŠTEV)

05.11.2015 11:56
Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 3. novembra 2015 sprejelo na podlagi 23. člena Statuta Zveze


SKLEP
O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV
ZA NALOGE V JAVNEM INTERESU

1.

Sredstva, ki so v državnem proračunu RS namenjena Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, se s finančnim načrtom Zveze razdelijo na Zvezo in na združenja ter druge kolektivne člane Zveze. Glede financiranja ima enak status kot drugi kolektivni člani tudi Koordinacija taboriščnih odborov.
Kot sredstva, ki se namenijo za izvajanje nalog v javnem interesu se štejejo tudi sredstva, ki jih ZZB NOB nameni za delovanje Ustanove Franc Rozman-Stane, revijo Borec in Inštituta za promocijo vrednot NOB.

2.

Združenja in drugi kolektivni člani zveze, ki želijo participirati na sredstvih iz 1. odstavka 1. točke tega sklepa za uresničevanje svojih nalog v javnem interesu na področju vojnih veteranov NOB, žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč ter drugih nalog v smislu 7. člena Statuta Zveze, sporočijo Zvezi vsako leto do 20. novembra napovednik programa za naslednje leto na obrazcu, ki je sestavni del tega sklepa.

3.

Sredstva bodo združenjem oz. društvom razdeljena v sorazmerju s številom upravičenih točk po merilih napovednika s tem, da bo dodanih še 20 točk za vsakega člana, ki ima status vojnega veterana NOB, upoštevajoč podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vrednost točke bo označena tako, da bo vsota sredstev namenjenih združenjem oz. društvom deljena s skupnim številom upravičenih točk po napovednikih vseh združenj in društev ZB. Pri tem bo zagotovljeno, da nobenemu združenju ali društvu ne bodo sredstva znižana za več kot 10 % v primerjavi z letom 2015, če bo Zveza iz proračuna pridobila najmanj toliko sredstev kot v letu 2015.

4.

Za delovanje Pokrajinskih svetov, se nameni del sredstev s finančnim načrtom.
Mestni zvezi Ljubljana pripada 25 % sredstev, do katerih so upravičena združenja na območju mesta, če se združenja ne dogovorijo drugače.

5.

Razdelilnik sredstev po osnovah in merilih iz tega sklepa predlaga vsako leto Komisija predsedstva Zveze za finančna vprašanja, sprejme pa jih Predsedstvo na prvi seji, ki datumsko sledi podpisu pogodbe z Ministrstvom za obrambo o pridobitvi sredstev za izvajanje nalog v javnem interesu.
O dodelitvi, razporeditvi in pogojih koriščenja sklene Zveza z vsakim upravičencem posebno pogodbo.
Zveza bo nakazovala sredstva upravičencem praviloma po trimesečjih, oz. po isti dinamiki, kot bo pridobivala sredstva iz proračuna. Osnova za nakazila so podpisana pogodba, oddani napovedniki in poročanje o porabi za preteklo leto in o tekoči porabi, če to zahteva državni organ, ki sredstva dodeli ZZB NOB (vsaj polletno in letno).

6.

Sredstva so namenska in se uporabijo izključno za namene, ki jih določata Zakon o vojnih veteranih in Zakon o žrtvah vojnega nasilja.

Računovodstva upravičencev so dolžna o namenski porabi sredstev po tem sklepu voditi posebno evidenco.

7.

Priporočena najnižja enotna članarina je 10 EUR na člana letno.
Član, ki ima manj kot 400 EUR mesečnih prihodkov, lahko plača samo evidenčno članarino v znesku 1 EUR. Predvsem članom organov organizacije priporočamo, da plačajo tudi prostovoljni prispevek.

Vsa članarina, prostovoljni prispevki, dotacije in vsi drugi prihodki, se nakažejo na transakcijski račun združenja, vsi odhodki pa izvršujejo prek tega transakcijskega računa. To velja tudi za vsa sredstva, ki pripadajo krajevnim organizacijam in odborom enot in služb NOV in POS, s tem da o teh sredstvih odločajo le predsedniki teh enot in da o teh sredstvih vodi združenje posebno evidenco.

8.

Pri finančnem poslovanju je potrebno dosledno upoštevati načelo zakonitosti in s sredstvi skrbno gospodariti.

9.

Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o osnovah in merilih za razdelitev proračunskih sredstev za naloge v javnem interesu (Sporočila Zveze št. 6/2014).

Ta sklep velja takoj.


PREDSEDNIK ZZB NOB Slovenije
Tit Turnšek


docNapovednik_programa_nalog_2016 (.doc 175KB)

 

IZJAVA ZB O VREDNOTAH

06.10.2015 14:28

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Sloveniji je na seji 6. oktobra 2015, na predlog Sveta ZB, sprejelo


IZJAVO ZB O VREDNOTAH



Vrednote NOB kot dela nekdanje zavezniške koalicije so tudi vrednote, na katerih temelji OZN in so zapisane v ustanovni listini te organizacije:
- varovanje prihodnjih rodov pred strahotami vojne
- krepitev zaupanja v temeljne človekove pravice
- ustvarjanje osnov za pravičnost
- prizadevanje za socialni napredek
- zagotavljanje strpnosti in sožitja v miru.

Javna izjava glavnega odbora ZZB NOB Slovenije o „spravnih zablodah“ je izzvala poplavo polemičnih prispevkov (Delo, Dnevnik, Mladina idr.) Ne želimo polemizirati z njimi, ker samo ponavljajo, kar je bilo v zadnjem četrtstoletju na to temo že zapisanega ali izrečenega. Za informacijo javnosti in predvsem našega mlajšega članstva – zveza ima danes tri četrtine članov, ki vojnega dogajanja neposredno niso doživljali, o vojnih grozotah pa so bili obveščeni in vzgojeni od svojih bližnjih – pa menimo, da je treba spet pojasnjevati neka vprašanja o NOB, ki so se žal tudi po zaslugi nekaterih medijev spremenila v cenene stereotipe.

Zveza borcev ni mogla sprejeti strategije „sprave“, ker je le-ta postala „paravan za razdiralno raboto“ (SP Dela, 27.7.2013). Tako stališče je zavzelo že nekdanje Predsedstvo RS pred osamosvojitvijo (5.3.1990). „Sprava“, ki bi pomenila rehabilitacijo domobranske kolaboracije, bi bila v popolnem nasprotju z zavezniškim stališčem o „brezpogojni kapitulaciji nacistične vojske“, uničenju fašizma in nacizma ter denacifikaciji poražene Nemčije. „Sprava“ z domobranstvom, ki je bilo pomožna policijska formacija SS, bi pomenila revizijo politike Zaveznikov, katerih del je bila tudi Titova armada in z njo slovenska partizanska vojska. Ker pa so pod vplivom nekdaj vodilne SLS in ljubljanskega cerkvenega vrha nekateri Slovenci bratomorno sodelovali pri okupatorskih grozotah, so v narodu ostale „brazgotine“, ki jih je treba še sedaj celiti. - Zato je nekdanje predsedstvo RS s posebno izjavo o umiritvi želelo reševati to vprašanje, ne da bi pri tem kakorkoli kršilo načela in stališča Zaveznikov. Ljubljanska katoliška cerkev pod vodstvom škofa in metropolita Alojzija Šuštarja je to izjavo javno podprla z besedami: „Slovenska pokrajinska škofovska konferenca pozdravlja izjavo Predsedstva republike Slovenije z dne 5. marca 1990 o narodni in državljanski umiritvi.“ (Obe besedili je mogoče prebrati v takratnem časopisju ali pa danes pač na internetu.)

Obvojne/povojne poboje razoroženih pripadnikov okupacijskih vojaških in policijskih enot je ZZB NOB nekajkrat obsodila in izrecno obžalovala; posebej je treba v tej zvezi opozoriti na Spomenico o nekaterih odprtih vprašanjih iz novejše zgodovine (10.12.1993), Pismo predsednika ZZB NOB državnemu zboru (17.1.1995) in Izjavo o trajnih vrednotah antifašističnega boja (17.4.1995). Nekajkrat je izrazila in poudarila svoje nediskriminatorno stališče do spoštljivega pokopa vseh mrtvih; istočasno pa je ves čas odločno nasprotovala izkoriščanju teh vprašanj, še posebej pietete do mrtvih, za oživljanje ideoloških in političnih nasprotij. (Stališča ZB glede narodne pomiritve je predsedstvo Zveze povzelo 2.4.2013, so pa bila javno izražena tudi v mnogih drugih dokumentih.)

Svet ZZB NOB se še enkrat izrecno opredeljuje tudi do vprašanja REVOLUCIJE med NOB: Seveda je bila! In to ne samo ena, bile so tri hkrati – narodna, družbena in kulturna. Ideolog našega katolicizma dr. Aleš Ušeničnik je že daljnega 1906. leta v reviji Čas takole definiral revolucijo: „Revolucija je kot orkan, naredi veliko razdejanja in zla, istočasno pa razčisti zemljo za novo in boljše.“ Edvard Kocbek je glasilu krščanskih socialistov v podobnem smislu dal naslov „Slovenska revolucija“. Če danes prebirate objave v tem listu, je več kot očitno stališče krščanskih socialistov do NOB in revolucije: v obojem so videli obrambo slovenske časti in dostojanstva. Enako misel je nekaj kasneje izrazil tudi predsednik IOOF Vidmar: „Odločili smo se za pot časti in človekovega dostojanstva, ker smo dobro razmislili, kam pelje pot sramote.“

Glede PARTIZANOV in DOMOBRANCEV: Z zgodovinsko potvorbo, da je bila celotna NOB zgolj „komunistična revolucija“, ne pa predvsem spontani narodni odpor za preživetje, skuša strategija „sprave“ izenačiti domoljubni in samoohranitveni upor proti okupatorju z zavestnim podrejanjem in hlapčevanjem okupatorju. Zdravorazumsko nevzdržnost takega konstrukta je v enostavnem, ljudsko logičnem odgovoru na vprašanje za časopis Dnevnik povedal general Alojz Kajin, eden prvih osvoboditeljev Ljubljane 1945: „Če ti okupator da orožje in plačo, si izdajalec, ne pa borec za svobodo naroda. Jaz jim lahko oprostim, ne bom se pa izenačil z njimi... Mi smo se uprli okupatorju in smo se borili proti njemu. Oni pa so se z okupatorjem borili proti nam. Kaj torej ni jasnega?“

V čem je potemtakem razlika med UMIRITVIJO in „spravo“? Dejstvo, da je poskus kriminalizacije partizanstva dobil naziv „sprava“, ali pa da se institucija, ki se neposredno v okviru vlade ukvarja z diskreditacijo partizanstva, imenuje Študijski center za narodno spravo in se financira iz državnega proračuna, govori samo za sebe. „Sprava“ poskuša z različnimi manipulacijami vse bolj rehabilitirati domobranstvo in ga izenačiti z odporništvom; izigravanje spoštovanja do mrtvih postaja pomemben del te strategije! Zato „sprava“ ni „predpogoj“ za umiritev ampak njeno nasprotje.

Iz zavezniške zmage nad fašizmom se je izoblikovala ideja Ustanovne listine Združenih narodov; v njej koreninijo vrednote, za katere se je borila generacija naših partizanskih prednikov in ki jim zaupamo tudi mi: narodna samoodločba, mirno reševanje sporov, spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic, solidarnost in družbeni napredek. Samo demokratična, častna in poštena enotnost v različnosti je zagotovilo miru in obenem temeljni kamen UMIRITVE. Ne moremo dovoliti, da se vse te vrednote utapljajo v mlakuži dnevno političnega zdraharstva – četudi pod najlepšimi jezikovnimi izveski!

PREDSEDSTVO ZZB NOB Slovenije
 

KONSTITUIRANJE PREDSEDSTVA ZVEZE

06.10.2015 14:19

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije se je na seji 6. oktobra 2015 konstituiralo s porazdelitvijo delovnih področij in z imenovanjem delovnih teles. Pri tem je upoštevalo rezultate volitev s tajnim glasovanjem na seji Glavnega odbora 28.9.2015 in določbe Statuta o pristojnosti predsednika, podpredsednikov in drugih članov predsedstva, posebej pa tudi določbo, da je predsedstvo izvršilni organ Glavnega odbora, njemu odgovorno kot celota in ne združenjem v katerih so včlanjeni posamezni njegovi člani(ice). Teritorialni princip je v celoti uresničen v Glavnem odboru, v katerem so člani predstavniki prav vseh združenj in društev, ki tvorijo Zvezo.

Upoštevajoč navedena izhodišča so si člani(ice) predsedstva takole razporedili pristojnosti:

1. dr. Tit TURNŠEK,  predsednik Zveze

2. Slavko GRČAR, podpredsednik Zveze, nadomeščanje predsednika v njegovi odsotnosti, predsednik komisije za organizacijske in kadrovske zadeve, vojna zakonodaja
3. dr. Ljubica JELUŠIČ, podpredsednica Zveze, predsednica komisije za mednarodne odnose, stiki z drugimi organi in organizacijami
4. dr. Matjaž KMECL, podpredsednik Zveze, predsednik Sveta ZB, kultura in izobraževanje
5. dr. Franci KRIŽANIČ, podpredsednik Zveze, ekonomski sistem in ekonomska politika v razmerju do vrednot NOB

6. Jani ALIČ, član predsedstva, predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja, odnosi z mediji
7. Tilka BOGOVIČ, članica predsedstva, predsednica komisije za izobraževanje aktivistov ZB
8. Milan GORJANC, član predsedstva, predsednik koordinacijskega odbora enot in služb NOV in POS
9. Branka KASTELIC, članica predsedstva, spomeniki in spominska znamenja NOB
10. Marijan KRIŽMAN, član predsedstva, delovanje krajevnih organizacij ZB
11. Meta MENCEJ, članica predsedstva, sistem in politika zdravstvenega in socialnega varstva in zavarovanja, ZB v festivalu za tretje življenjsko obdobje
12. Jože OBERSTAR, član predsedstva, predsednik odbora za priznanja ZB
13. dr. Jože PIRJEVEC, član predsedstva, predsednik zgodovinske komisije NOB
14. Marko VRANIČAR, član predsedstva, predsednik finančne komisije

Predsedstvo je imenovalo tudi člane(ice) Sveta Zveze, Koordinacijskih odborov enot in služb NOV in POS in žrtev vojnega nasilja, Odbora za priznanja ZB, Komisije za finančne zadeve, Komisije za izobraževanje, Komisije za mednarodne odnose, Komisije za zgodovino, Komisijo za organizacijske in kadrovske zadeve in Uredniški odbor Sporočil. Vseh imenovanih članov(ic) v delovnih telesih je 90, večinoma po predlogih združenj. Seveda vseh predlogov ni bilo mogoče upoštevati, ker jih je bilo za posamezna delovna telesa preveč, za druga pa premalo, nekaj jih tudi ni potrdilo kandidature, medtem ko so vsi, ki so imenovani v delovna telesa s kandidaturo soglašali. Sklepi o imenovanju so objavljeni na spletni strani Zveze in v Sporočilih.

Po vsem tem je predsedstvo ocenilo, da so vse naloge kadrovsko primerno in zadostno pokrite in da dopolnilne volitve članov predsedstva niso potrebne. O morebitni spremembi volilnega sistema se je za naprej mogoče dogovoriti v okviru odprte razprave o nadaljnih spremembah in dopolnitvah Statuta Zveze.

Na volilni seji Glavnega odbora je bilo od 104 članov prisotnih le 82. Razumemo opravičeno odsotnost, predlagamo pa, da združenje (društvo) v primeru nujne opravičene odsotnosti pošlje na sejo drugega svojega funkcionarja, ki se izkaže s pisnim pooblastilom za nadomeščanje.

PREDSEDSTVO ZZB NOB Slovenije

Obveščeni: predsedniki(ce) združenj in društev borcev za vrednote NOB
<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 ... 25 ... 30 ... 32 > >>