Kdo so bili borci na tleh nekdanje Jugoslavije po kapitulaciji Nemčije?
ZZB za vrednote NOB ne more v ničemer “pojasnjevati zadev v zvezi s komunističnimi morišči” oziroma dajati kakršnih koli podatkov o grobiščih, kjer so bili usmrčeni zajeti pripadniki različnih oboroženih skupin iz območja bivše Jugoslavije, saj je ZZB za vrednote NOB je naslednica, leta 1948 ustanovljene Zveze združenj borcev NOV Slovenije, je domoljubna in veteranska organizacije, ki povezuje udeležence NOB ter druge ljudi, ki jih združujejo plemenite vrednote narodno osvobodilnega boja. Zato ZZB za vrednote NOB ne more dajati nikakršnih “dodatnih informacij o zločinu”, saj takšnih podatkov v zvezi nimamo.
Poudariti pa je potrebno, da so se usmrtitve zajetih pripadnikov oboroženih skupin (ustaši, četniki, domobranci) dogajale v času, ko se je ravnokar končala krvava vojna, v kateri so pripadniki vseh omenjenih skupin zagrešili nepredstavljive najbolj okrutne zločine. Vsi zajeti pripadniki raznih oboroženih skupin so se tudi borili še po uradni kapitulaciji Nemčije, potem ko so položili orožje pa so bili izročeni Jugoslaviji s strani zavezniških sil kot nacistični sodelavci. V tem času so tudi njihovi soborci, ki so ostali na območju bivše Jugoslavije in niso položili orožja (skupina Draže Mihailovića, ustaški “križarji”, Matjaževa vojska, “balisti”) nadaljevali boj proti novi mednarodno priznani državi. Kot je dobro znano zgodovinski znanosti, je o usodi vseh ujetnikov odločala OZNA, ki je imela natanko določeno poveljevanje, položaje, ustroj podrejenih ter pristojnosti in odgovornosti. Zato vsi tisti, ki bi radi dejansko odkrili odgovorne za usmrtitve zajetih pripadnikov oboroženih skupin, ne pa zlorabljali tragične vojne in povojne dogodke za politične in ideološke namene, ne bi smeli imeti težkega dela.
Predsednik
Marijan Križman
