V organizaciji SUBNOR Srbije je od 26. do 28. 4. 2026 v Sokobanji v Srbiji potekala mednarodna konferenca z naslovom »Antifašizem – pot do svobode«. Na konferenci so sodelovale številne delegacije Evropske federacije antifašistov (FIR) iz Madžarske, Italije, Grčije, Nizozemske in Češke ter predstavniki borčevskih in antifašističnih organizacij iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
V imenu ZZB NOB Slovenije sta se dogodka udeležila predsednik Komisije za mednarodne odnose in član predsedstva Marjan Šiftar ter generalna sekretarka Manja Konkolič. Prisotni so bili tudi predstavniki Vlade Srbije, združenj posebnih policijskih enot in BEOFORUMA, profesorji, arhivarji ter člani predsedstva SUBNOR Srbije.
Cilj konference je bil ohranjanje kulture spomina na antifašistično borbo ter izmenjava izkušenj in stališč o sodobnih pojavih in izzivih, povezanih z novimi oblikami fašizma v svetu.
Predsednik SUBNOR Srbije, general Ljubiša Diković, je v uvodnem nagovoru poudaril, da namen srečanja ni le spominjanje na zgodovino, temveč tudi skupno razumevanje aktualnih globalnih razmer, ki jih zaznamujejo nove oblike ekstremizmov in političnih napetosti. Državni sekretar Ministrstva za delo, zaposlovanje, borčevska in socialna vprašanja Srbije, Đorđe Todorov, je udeležence prav tako nagovoril in pozdravil zbor.
V nadaljevanju so svoja stališča predstavili številni delegati borčevskih organizacij, univerzitetni profesorji ter mladi in študenti iz regije.
V imenu ZZB NOB Slovenije je Marjan Šiftar predstavil oceno sodobnih globalnih razmer. Svet se nahaja v obdobju politične nestabilnosti, geostrateških konfliktov in vojn, ob hkratni postopni eroziji mednarodnega prava. Povojni mednarodni red, ki je temeljil na sodelovanju in pravnih normah, se vse bolj umika logiki moči, povezani z nacionalizmi, populizmom, militarizacijo ter krepitvijo gospodarskega vpliva velikih korporacij.
V takšnih razmerah se kaže oslabitev multilateralnih institucij, vključno z OZN, ter širjenje praks, ki predstavljajo sodobne oblike politične in ekonomske dominacije. Aktualna vojna žarišča, med drugim v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, potrjujejo vračanje vojne kot sredstva politike ter povečujejo tveganja za širjenje nasilja, rasizma in ksenofobije.
Antifašizem se v tem okviru opredeljuje kot trajna civilizacijska vrednota, ki temelji na človekovem dostojanstvu, svobodi, solidarnosti in enakosti. Hkrati se pojavljajo procesi relativizacije zgodovinskega spomina na zmago nad nacifašizmom, kar odpira prostor zgodovinskemu revizionizmu, poskusom izenačevanja fašizma in komunizma ter reinterpretacijam druge svetovne vojne.
Ti procesi so povezani z vzponom skrajne desnice, populističnih gibanj in oblik politične kulture, ki vključujejo sovražni govor, iskanje notranjih in zunanjih sovražnikov ter simbolno nasilje nad zgodovinskim spominom, tudi v obliki uničevanja spomenikov in selektivnega pristopa k zgodovini v izobraževalnih ter javnih diskurzih.
Antifašizem tako ne predstavlja zgolj zgodovinskega spomina, temveč tudi temeljno orientacijo sodobne Evrope, ki ostaja zavezana vrednotam miru, sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava. V ospredju so prizadevanja za zavračanje militarizacije in novih oboroževalnih tekmovanj, za razoroževanje, krepitev mednarodnih institucij ter oblikovanje bolj uravnoteženega evropskega varnostnega sistema. Ob tem ostaja pomembno ohranjanje verodostojnega zgodovinopisja brez revizionizma ter krepitev evropskega in širšega mednarodnega sodelovanja na temeljih antifašizma, kot aktivnega družbenega in političnega principa, ki vključuje odgovornost in angažiranost pri varovanju demokracije, človekovih pravic in miru.
Delegacije so naslednji dan k spomeniku NOB v Sokobanji položile skupni venec in se udeležile sprejema pri predsedniku občine Sokobanja, Miodragu Nikoliću.
Vir slik: SUBNORA
