V petek, 24. aprila 2026, je v Športni dvorani Brežice potekala državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga Slovenija obeležuje kot državni praznik in dela prost dan. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je v svojem nagovoru poudarila, da dan upora proti okupatorju ne sme ostati zgolj spomin na preteklost, temveč mora biti tudi opomin in zaveza prihodnosti. Spomnila je na težke razmere med okupacijo in izpostavila, da je bil odpor izraz skupnosti, ki je kljub nasilju, izgonu in poskusom raznarodovanja ohranila voljo do svobode in dostojanstva. Po njenih besedah partizansko gibanje ni bilo le vojaški odpor, temveč izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, pravici in ohranitvi lastne identitete. Ob tem je opozorila tudi na aktualne razmere v svetu in vojne konflikte, pri čemer je izpostavila vprašanje, kako bi na današnje dogodke gledale generacije, ki so se nekoč uprle okupatorju. V govoru je citirala pisatelja Borisa Pahorja, ki je osvobodilni boj opisal kot »mogočno drevo«, ter poudarila, da svoboda ni nikoli dokončno zagotovljena, temveč jo mora vsaka generacija znova prepoznati, utrjevati in varovati. Prihodnost ni dana sama po sebi, temveč je rezultat odločitev in vrednot, ki jih družba živi v sedanjosti.
Letošnja proslava je bila posvečena zgodovinskim dogodkom na območju Posavja in Obsotelja, kjer je bilo v času okupacije izgnanih okoli 45.000 ljudi oziroma več kot 80 odstotkov prebivalstva. Kljub izjemno težkim razmeram se je prav tam razvilo močno gibanje odpora, ki je preraslo v organiziran partizanski boj in pomembno prispevalo k nastanku osvobojenih ozemelj. Umetniški program, ki ga je režijsko in scenaristično oblikoval Tomaž Letnar, je skozi glasbeno-scenske prizore osvetlil ta manj znana zgodovinska dejstva ter prikazal preobrazbo od nasilja in raznarodovanja do organiziranega odpora in oblikovanja narodne zavesti.
Zgodbo so interpretirali dramski igralci Ajda Smrekar, Sara Dirnbek, Matej Zemljič in Matej Recer, glasbeno pa so jo sooblikovali Simfonični orkester Glasbene šole Krško, številni zbori in vokalne skupine ter solisti, med njimi tudi Urška Kastelic, Rok Bavčar, Neli Škofca, Hana Grubič in Mile Viero na harmoniki. Plesni izraz sta prispevali Akademija za ples Alma Mater Europaea v koreografiji Rosane Hribar ter Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče, s čimer je bil umetniški del zaokrožen v celovito pripoved o času, ko se je iz najtežjih razmer rodil upor. Dogodek v Brežicah je tako združil zgodovinski spomin, umetniško interpretacijo in razmislek o sodobnem svetu ter še enkrat potrdil pomen dneva upora proti okupatorju kot temeljnega dela slovenske zgodovinske in narodne zavesti.
Dogodek so s svojo prisotnostjo obogatili tudi praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, ki so nosili prapore in s tem simbolno poudarili pomen zgodovinskega spomina.
Vir slik: UPRS
