Zbrani ob robu brezna zla
kjer v nas nemo zre zgodovina, nemo kliče in ječi, naj ne pozabimo, naj se to nikoli več ne ponovi.
Spominska slovesnost ob 79. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem. Slavnostna govornica ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko.
Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem, 8. junij 2024 – »Ozrimo se na spomenik nekdanjega taboriščnika in arhitekta Borisa Kobeta, ki nosi napis – OBTOŽUJEM – J’ACCUSE. Prisluhnimo šepetu umrlih, mučenih in glasovom preživelih. Čas je, da se ustavimo in slišimo glas zgodovine, ki nas opozarja in roti, naj ne ponovimo napak preteklosti. Naj bo končno že dovolj ubijanja in trpljenja, dovolj diskriminacije in rasizma, postavljanja človeka nad sočloveka. Zaživimo končno, kot ljudje, kot skupnost, kjer si vsi zaslužimo pravico do obstoja in dostojnega življenja. Naj pride v ospredje spoznanje, da je naš skupen boj drugje. Uslišimo klic človečnosti iz preteklosti in se v imenu prihodnosti za vse nas in vse prihodnje generacije zavežimo miru, strpnosti in solidarnosti,« je opomnila zbrane ministrica za kulturo, Asta Vrečko.
Zbrane goste je nagovoril župan Občine Tržič, Peter Miklič, ki pravi, da ne razume, kako se vsako leto na tem zgodovinskem mestu srečujemo z zavedanjem, da je v svetu vse več kršenj osnovnih človeških pravic, da smo lanskoletni vojni v Ukrajini dodali še eno tragično vojno, ki meče svet s tečajev in strmoglavlja naše civilizacijske pridobitve. Vprašal se je, kako lahko namesto glasne in odločne obsodbe, zmoremo le anemično opravičevanje nevrednih dejanj in jih, da si operemo vest, zavijamo v pravni celofan. “Treba bi bilo odločno in brez zadržkov reči ne, to ne gre, to ni vredno ljudi. Dejanja kakršnim smo priča v obeh vojnah, v državnem in mednarodnem pravu ne bi smela imeti nobenega opravičila,” je poudaril. Prisotne je spomnil, da je bilo tudi rajsko mesto med gorami, kjer je potekala današnja spominska slovesnost, v nekem obdobju zgodovine s koncentracijskim taboriščem polno grozodejstev in zločinov, izvajanih v imenu nekakšnega izrojenega prava. “Vsi, ki so ga izvrševali, so bili v tistem času le uradniki in vojaki, šele kasneje, ko je svet spet prišel k pameti, so dobili pravo oznako – zločinci. Vsi, ki so se mu upirali in so bili med vojno opredeljeni kot banditi, pa so po zmagi nad nacizmom dobili pravo ime – junaki,” je dejal župan Peter Miklič.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman pa se je v govoru najprej osredotočil na petkov shod pripadnikov t. i. Slovenske obrambne straže v Ljubljani: “Korakanje neonacistov, ne vem kako naj bi jih drugače poimenoval, z vzklikanjem Sieg Heil in baklami pomeni, da smo pljunili na vse tisto, za kar so se naši predniki borili, da smo pljunili na vse tisto, za kar so ljudje krvaveli, tudi tu na Ljubelju.” Opozoril je, da je takšno početje treba zatreti v kali, sicer se bomo nekega dne spraševali, kaj se nam je zgodilo. “Ne dovolimo, da se nam zgodovina ponavlja!” je pozval. Kot predsednik veteranske borčevske organizacije je poudaril, da je poslanstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB ne le spominjanje na čase 2. svetovne vojne, ampak predvsem da iz poznavanja zgodovinskih dejstev opozarja sedanjo generacijo na dogajanja, ki vodijo svet v napačno smer. Obenem je poudaril tudi pomen spominjanja na 80. obletnico izkrcanja v Normandiji, ki je pripomogla h končni zmagi nad nacizmom. »Slovenski partizani so pri tem boju za veličastno zmago sodelovali in se zapisali v zgodovino protifašističnega in protinacističnega zavezništva, na katerem temelji Evropska unija« je še poudaril predsednik ZZB, Marijan Križman.
Claude Simon, predsednik združenja Amicale de Mauthausen, francoskega združenja, ki povezuje nekdanje taboriščnike in njihove svojce pa je povedal, da govori v imenu »družin in prijateljev osemstotih Francozov, ki so tu živeli in trpeli, nekateri celo umrli, še naprej pričajo o trpljenju, ki so ga povzročili predsodki in režim terorja, o krutosti ljudi, ki so sledili samo ukazom, rasizmu in svojemu nasilnemu nagonu« in da spoštujejo neprecenljivo pomoč, ki so jo med vojno nudili tako meščani Tržiča kot slovenski partizani, in da se skupaj »trudimo, da smo vredni dela teh skromnih in velikodušnih borcev, katerih imena so nam pri srcu. Tudi sami ustvarjajmo svet upanja, ki izhaja iz zmage nad nacizmom, svet, v katerem ne bo več rasizma, fašizma in vojne.«
Pred slovesnostjo so pred spomenikom Obtožujem – J’accuse v spomin na žrtve nacističnega nasilja položili vence ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, župan Občine Tržič Peter Miklič in podžupanja Občine Tržič Metka Gaberc, predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman in predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Tržič Jure Jerkič, v imenu delegacije združenja Amicale de Mauthausen Claude Simon, veleposlanica Avstrije Elisabeth Ellison Krammer, skupni venec pa so v znamenje evropskega sožitja položili predstavniki Francije, Nemčije in Poljske: namestnica veleposlanice Samantha Bonbayl, veleposlanica Natalie Kauther in konzul Łukasz Paprotny. Venec je položila tudi veleposlanica Velike Britanije Tiffany Sadler, župan pobratenega mesta Zaječar, Boško Ničić, v imenu Gibanja Svoboda nekdanji tržiški župan in zdaj poslanec državnega zbora mag. Borut Sajovic, v imenu stranke Levica pa podpredsednica Državnega zbora, Nataša Sukič, delegacija Mauthausen komite Koroška ter predstavniki Zveze koroških partizanov.
Slovesnost sta, v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja, Občine Tržič, Tržiškega muzeja in Združenja borcev za vrednote NOB Tržič, pripravila scenarista dr. Mojca Poredoš in Iztok Pipan, povezovala jo je Maja Tekavec. Sooblikovali so jo učenke in učenci OŠ Križe, Pihalni orkester Tržič z dirigentom Francijem Podlipnikom, pevka Maša Tiselj in kitarist Marko Mozetič Mozo, kvintet Slovenske vojske, recitatorja Mojca Poredoš in Jeremija Le Roux ter praporščaki ZZB ter veteranskih organizacij.
——-
fotografije: Iztok Pipan
