Pobuda ZZB NOB Slovenije po zakonski ureditvi prepovedi nacističnih in fašističnih simbolov se je z javno tribuno ustavila tudi v Trbovjlah.

 

Klub Mladinskega centra Trbovlje je gostil osmo in zadnjo v seriji javnih tribun pobude za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov. Poleg pobudnika, podpredsednika Zveze Marijana Križmana in generalnega sekretarja Aljaža Verhovnika so v diskusiji sodelovali tudi Nasta Doberlet Bučalič, profesorica sociologije na trboveljski gimnaziji, dijaka tretjega in četrtega letnika gimnazije Vasja Grošelj in Luka Medvešček ter glasbenik, aktivist in podpredsednik ZB Trbovlje Primož Siter.

 

 

Marijan Križman je uvodoma podal svoja izhodišča za snovanje pobude: »Izobešenje nacistične zastave v Ljubljani, ustanavljanje strankarskih milic, postavljanje spomenikov belogardistom s sovražnimi simboli vred, pobude za izbris imen ulic in trgov, povezanih s partizanstvom in tako naprej. Sosednje države imajo problematiko uporabe omenjene simbolike zakonsko urejeno!” je pojasnil podpredsednik in dodal: “V Sloveniji imamo le en ohlapen člen v ustavi, ki na široko govori o sovražnem govoru, a iz tega ni nikoli izšel niti en zakonski akt. Naše roke so zvezane.”

 

Moderator, generalni sekterar Aljaž Verhovnik, je kot izhodišče za nadaljno diskusijo najprej predstavil nekaj slikovnega gradiva, primerov uničevanja antifašistične spomeniške dediščine in prikaza fašističnih in nacističnih simbolov po državi, tudi v Trbovljah. Prvo šolnico med sogovornico je nagovoril z vprašanjem, kako problematiko prikaza fašistične in nacistične simbolike obravnava trenutni šolski sistem?

 

Nasta Doberlet Bučalič,  profesorica sociologije na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, je izrazila skrb nad dejstvom, da naš šolski sistem ne poudarja dovolj zgodovinskih dejstev o boju proti fašizmu in ga na tak način relativizira. »Mladi ne morejo imeti zgodovinskega spomina, zato prikaz dejanskih zgodovinskih dejstev ostaja prva naloga izobraževalnega sistema… Klima v Trbovljah je sicer naklonjena levičarskim gibanjem, socialni revoluciji in narodno-osvobodilnem boju kot glavnim akterjem v zgodovinskem boju proti fašizmu in nacizmu, a se zavedam, da je izziv širši, slovenski in evropski!« je pozdravila pobudo in ji zaželela uspeha.

 

Z Doberlet Bučaličevo sta se strinjala tudi njena dijaka Vasja Grošelj in Luka Medvešček, a sta mlada družboslovca in aktivista izpostavila tudi dvom v ostro prepoved fašistične in nacistične simbolike,  »…saj so pri mladih prepovedane stvari vedno slajše« in pozvala zvezo, da v oblikovanje pobude vključi tudi ta vidik oziroma k samem oblikovanju zakonskega predloga povabi tudi mlajšo generacijo antifašističnih aktivistov.

Krog diskusije je sklenil glasbenik, aktivist in podpredsednik trboveljskega borčevskega združenja Primož Siter. Siter v kampanji kot predstavnik za stike z javnostmi sodeluje od začetka in je v svoji repliki povzel najbolj glasna in utemeljena mnenja gostov z javnih tribun po državi: »V pobudi ne govorimo zgolj o simbolih, znakih, ki si jih drzen državljan nariše na steno. Govorimo o formiranju strankarskih milic, o dopuščanju celotnega spektra sovražnega govora – od šovinističnih opazk do groženj z nasiljem. Militarizacija ter odklonilno in nasilno obravnavanje manjšin jasno pričata o novodobnem fašizmu in nacizmu. Zavedamo se, da z enim zakonom ne moremo spremeniti niti sveta niti države, a v najstarejšem antifašističnem gibanju v državi čutimo moralno zavezo, da prepoznamo družbene okoliščine, ki hranijo nestrpnost, jih naslovimo in preobrazimo v solidarnost in človeštvo!«


Pobuda ZZB NOB Slovenije po zakonski ureditvi prepovedi nacističnih in fašističnih simbolov se je z javno tribuno ustavila tudi v Trbovjlah.

Javna tribuna v Trbovljah je bila zadnja v tem nizu. V času predvolilne kampanje bodo snovalci na podlagi prispevkov sogovornikov in gostov na javnih tribunah osnovali besedilo predloga zakonske novele, s katero bodo po osnovanju novega sklica Državnega zbora iskali partnerje med parlamentarnimi strankami. Doslej so načelno  podporo že izrekli Desus, Socialni demokrati, SMC in Levica.