Iz priznanja zločinov fašizma v novo prijateljstvo med narodi

11.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.

Rab, 10. september 2022 – Redno vsakoletno srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je bilo letos v soboto, 10. septembra na pokopališču Taborišča Kampor na Rabu. Udeležili so se ga številni svojci taboriščnikov iz Slovenije in Hrvaške, poleg njih pa tudi minister za obrambo RS Marjan Šarec, v imenu podpredsednika vlade Republike Hrvaške je bila prisotna ravnateljica direktorata za priprte in in pogrešane osebe na Ministrstvu za hrvaške veterane Ivona Paltrinieri, mestna uprava Mesta Rab na čelu z županom Nikolo Grguričem, ter predstavniki Primorsko-Goranske županije, občin z otoka Raba in Gorskega Kotorja in slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan. Na prireditvi so prvič prisostvovali tudi najvišji predstavniki treh državnih antifašističnih organizacij, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, predsednik nacionalnega združenja italijanskih partizanov (anpi italija) Sianfrancom Pagliarulo in podpredsednik hrvaške antifašistične zveze SABA, Dinko Tamarut.

 

 

Prireditev so tudi letos pripravili v sodelovanju med Taboriščnim odborom Rab, ki deluje v okviru Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije in Občino Rab. V imenu Raba je prisotne tako tradicionalno nagovoril župan Nikola Grgurič in prisotne pozval naj bodo glasniki miru in sožitja, ter tako postanejo glasniki tistih, ki so v Kamporju med vojno umrli in niso imeli možnosti pozivati k miru. Predvsem pa poziva, da skupaj širimo sporočilo miru mladim generacijam. S podobno željo, da nagovarjajo mlade je prisotne nagovoril tudi predsednik Taboriščnega odbora Rab Gonars Herman Janež ml., ki je predstavnik druge generacije, saj je bil v taborišču njegov oče, on pa sedaj nadaljuje poslanstvo ohranjanja spomina. Upa, da bo za njimi prišla še tretja generacija, ki bo nadaljevala s tem poslanstvom.

 

Prvič v vsej zgodovini srečevanj na Rabu pa so se slovesnosti udeležili trije predsedniki antifašističnih organizacij. Predsednik ZZB Marijan Križman je prisotne seznanil s tem, da na nivoju vseh treh predsednikov veteranskih združenj tečejo intenzivne aktivnosti, da bi se slovesnosti prihodnje leto, ko bomo praznovali 80 letnico osvoboditve taborišča, udeležili predsedniki vseh treh držav. Poudaril je, da se zaveda, da gre za izjemno težko nalogo, saj je italijanski zgodovinski spomin skoraj prazen za čas med 1922 in 1943, ko so bili na oblasti fašisti. S tem se je strinjal tudi predsednik nacionalnega združenja italijanskih partizanov (ANPI Italija) Gianfranco Pagliarulo, ki je opozoril, da nihče od italijanskih vojnih zločincev ni bil nikoli kaznovan za svoja dejanja na Rabu. Zato si želi, » da bi se najvišje italijanske oblasti 10. septembra 2023 odpravile na romanje na otok Rab, ne samo zato, da bi položile rože na grob tolikih nedolžnih mrtvih, temveč tudi zato, da bi se zoperstavile vsem oblikam nacionalizma, rasizma, imperializma. tako da se lahko končno odpre nova sezona v odnosih med državami: samo iz sodelovanja, iz vzajemnih odpiranj, iz vsake vrste izmenjave se lahko rodi nov humanizem. Naj živi prijateljstvo med slovenskim, hrvaškim in italijanskim narodom!«

 

O grozotah v koncentracijskem taborišču Kampor na Rabu je spregovoril tudi preživeli interniranec Slavko Malnar, ki so ga kot petletnega otroka skupaj z družino fašisti zaprli v taborišče Rab. Skozi zapise taboriščnic se je spominjal se je še posebej grozot mater, ki so se borile za preživetje za svoje otroke ter prisotne pozval, naj se trudijo, da do takega teptanja človeškega dostojanstva nikoli več ne pride.

V imenu župana Primorsko Goranske županije je spregovorila Vesna Šendula – Jengić, ravnateljica Županijske specijalne bolnice Insula, ki je v čustvenem nagovoru opozorila da spomin nosi ne le spoznanje ampak tudi odgovornost. Odgovornost nikoli ne biti sokrivi skozi tišino ali neukrepanje. Naloga naše generacije je tudi to, da posreduje sporočilo miru za prihodnje generacije, ki naj živijo v lepšem svetu, ki bo občutljiv na težave soljudi.

Slavnostni govornik, slovenski minister za obrambo, Marjan Šarec je ob začetku govora opozoril na to, da je bilo Taborišče na Rabu zgolj končna posledica fašistične politike, ki smo jo tako Slovenci kot Hrvati občutili že vse od leta 1922, saj je bil nacizem zgolj vnet učenec fašizma. In da zgodovina človeštva na žalost ni sestavljena iz zgodovine miru in sožitja, ampak zgodovine vojn in načinov prevladovanja nekaterih narodov nad drugimi. In na žalost se danes ponovno srečujemo s podobnimi aktivnostmi v naši bližini, kjer spet matere jokajo, otroci ne morejo v šolo in ljudje postajajo begunci. Kajti vsak narod si želi živeti v miru, sožitju in ustvarjalnosti. Veseli pa ga, da pravica na koncu vedno zmaga, kot so zmagali tudi taboriščniki, ki so osvobodili taborišče Rab in se pridružili slovenskim partizanom, ter zaključil »naj se takšno trpljenje nikoli ne ponovi in smrt fašizmu« .

Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Za vodenje in recitacije pesmi ter pričevanj nekdanjih taboriščnikov sta poskrbela Irena Ivič in Karlo Jemc, nastopili pa so sopranistka Dajana Lupič, mlada saksofonistka Mara Španjol, trio bratov Jemc, harmonikaš Nejc Jemc in trobilni kvintet s tolkalcem Orkestra slovenske vojske.

 

Po koncu prireditve so se udeleženci zaustavili še pri spomeniku, ki spominja na ženski del taborišča Rab, in tudi tam položili cvetje in sveče ter prisluhnili krajšemu kulturnemu programu.

 

 

 

________________________

Tekst in foto: Iztok Pipan, TV Medvode