Izjava Tajanija na bazoviški komemoraciji 10. februarja 2019 je samo vrh ledene gore. Odkar je leta 2004 Italija razglasila 10. februar za »Dan spomina na žrtve fojb in eksodusa« je sovraštvo do Slovencev in Hrvatov na ta dan vsako leto hujše, laži pa so vsako leto večje. To je dan demonstracije novega italijanskega fašizma.
Leta 1953 si je Italija ponovno poskušala prigrabiti našo zemljo (Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja). Tudi takrat smo jim jasno povedali, da jo bomo branili in obranili. Tajanijeve besede »…..naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija« samo potrjujejo, da se ponovno vzbuja apetit po naši zemlji. Italijanski fašizem se je do kraja razgalil.
Italijanska politika vsa leta po drugi svetovni vojni ni bila zmožna temeljite de-fašistizacije, kot je bila de-nacifikcija v Nemčiji in Avstriji.
Genocid nad Slovenci in Hrvati se je začel kmalu potem ko je prišel na oblast Mussolini. Prepovedali so slovenski jezik, priimke in imena so poitalijančevali, Slovence so razseljevali po celi Italiji, mnogi so se bili prisiljeni izseliti. Mar ni to ni genocid, Matteo Salvini? Ste se kdaj za to opravičili? Skrajni čas je, da to storite sedaj!
Ko je prišla II. svetova vojna ste nas pošiljali v koncentracijska taborišča, Rab, Gonars itd. Koliko Slovencev ste tam pobili? Koliko vasi požgali? Koliko talcev postrelili? Ste se, gospod Salvini, kdaj opravičili? Uprli smo se, borili za svoj obstoj in fašiste nagnali z naše zemlje. Prepričan sem, da vas bomo zopet, če si boste le drznili poizkusiti prisvojiti samo ped slovenske zemlje.
Čas je, da tudi Italija uradno objavi poročilo slovensko italijanske zgodovinske komisije o mednacionalnih odnosih. Pozivamo predsednika slovenske vlade, da to zahteva od italijanskega premiera, Giuseppa Conta.
Potem bo manj laži. Italijanski notranji minister Salvini govori grde izmišljotine. Titova vojska in partizani nikoli niso pobijali otrok, nikoli niso usmrtili nekoga samo zato, ker je bil Italijan ali ker je bil katolik. Ali ga ni sram in tudi vseh drugih italijanski politikov, ki ob tem molčijo.
Ob koncu II. svetovne vojne so se čez naše kraje valile horde kvizlingov iz vse vzhodne Evrope: Tatari, Čerkezi, Ukrajinci, četniki, ustaši itd. Za njimi je pritiskala jugoslovanska armada, neprestano so potekali boji, partizanske enote so prodirale proti Trstu. Nemci in italijanski fašisti so nudili srdit odpor. Padlih na obeh straneh je bilo mnogo, končali so v kraških jamah. Taka je vojna, mi je nismo želeli.
Z Osimskim sporazumom sta Jugoslavija in država Italija dokončno končali spore, vsaj tako smo takrat zmotno mislili. Italijanska vlada je z lažnimi obljubami, izzvala izseljevanje Italijanov iz Istre in Dalmacije.
Naša dva naroda se nikoli nista sovražila. Z italijanskimi antifašisti smo bili skupen boj proti fašizmu. Dolgo po vojni smo živeli v miru in prijateljstvu in tako bo, to trdno verjamem, tudi v prihodnosti, ne glede na to, da se danes pojavlja fašizem, ki hoče z lažmi prikriti svoje zločine – in za to gre. Ne bo šlo! Nove oblike fašizma povsod po Evropi dvigujejo svoje glave. Ravno italijanski antifašisti združujejo vse antifašiste Evrope. Namen je samo eden: vsi pošteni ljudje Evrope želimo živeti v miru in sožitju.
Tit Turnšek
predsednik ZZB NOB Slovenije
