Spoštovani!
Zavedam se, da v teh težkih dneh ljudje doživljamo različne travme, a vendar topla beseda, prijazen nasmeh, je priložnost, da ne pozabimo drug na drugega. Glede nato, da smo vsako leto pripravljali žalno slovesnost ob Dnevu spomina na mrtve v spominskem parku na Dovjem, danes čutim praznino in dolžnost, da spregovorim z nekaj misli v imenu vseh žalujočih. Življenje si utira svoja pota in prepričana sem, če bomo odgovorni do sebe, drug drugega, bomo premagali tudi ta zahrbtni Covid – 19. A vendar s strpnostjo, s pogumom in ne obupom, korakajmo po svoji poti. Zmogli bomo, to smo dokazali že večkrat.
Ostanite zdravi!
Sonja Mirtič,
predsednica ZB NOB Dovje-Mojstrana
***
V SPOMIN VSEM UMRLIM
Dan spomina na mrtve, je dan bolečine, ko se spominjamo s ponosom, z ljubeznijo, z žalostjo v srcih; naših staršev, sinov, hčera, bratov, sester, sorodnikov, znancev, prijateljev, ki počivajo v na našem planetu Zemlje.
Na ta dan se spominjamo vseh znanih in neznanih junakov, borcev, vseh, ki so umrli v taboriščih ali kjer koli, ki so s puško v roki, z vrvjo okoli pasu in kolov, na betonskih tleh umirali, a želeli so si le svobodo. Vsi so darovali življenje za našo domovino v različnih obdobjih in pogojih, tako v času 1. in 2. svetovne vojne in v času zadnje 1991, čeprav kratke, a odločilne vonje za našo samostojnost, za našo državo. Vsak izmed njih je pomagal tkati nit svobode, saj so se borili za pravičnost, za mir, za naše meje, ki nas bi združevale in ne ločevale.
Kako velik je bil krvavi davek v občini Kranjska Gora pripovedujejo vklesana imena na spomenikih, ploščah in grobiščih v vseh 5-tih KS, Rateče – Planica, Podkoren. Kranjska Gora, Gozd Martuljek – Rute – Srednji vrh in Dovje – Mojstrana.
Letos je posebno leto, ne obeta se nam cvetoča jesen. Načrtovali smo žalno slovesnost ob Dnevu spomina na mrtve, tako kot vsako leto, a žal zaradi epidemije, to ni mogoče.
Delegacija ZB za vrednote NOB v občine Kranjska Gora je v imenu občanov položila venčke in ekološke svečke pred spomenike v vseh 5-tih KS, prav tako v Dragi in v Begunjah.
V šelestenju jesenskega listja bodo oživeli spomini na umrle, ki smo jih imeli radi, na vse padle žrtve, z željo, da bi na svetu zavladal mir in razum.
Spomeniki in plošče nam tiho šepetajo zgodbe iz NOB. Moramo jih ohraniti, kajti tako kot drevo ne more rasti brez korenin, narod brez zgodovinskega spomina ne more ostati.