Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in ZZB NOB Slovenije, Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja sta v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih 26. oktobra 2021 pripravila svečano zasaditev močvirskega hrasta v spomin na vse Slovence, ki so bili v koncentracijskem taborišču Renicci. Hrast so zasadili sinovi treh preživelih taboriščnikov: Janez Maršič, Marko Kožuh in Jani Alič. Ob tej priložnosti so posadila dva majhna hrasta, ki so ju člani Koordinacijskega odbora (KO) prinesli iz spominskega parka, ki je urejen na območju nekdanjega taborišča v kraju Motina, nedaleč od Anghiarija v Toskani. Častna gosta prireditve sta bila Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije in Fabio Vallon, pokrajinski predsednik tržaškega odbora VZPI-ANPI.

  

Pred sajenjem hrasta so na Petanjcih odprli razstavo del akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja. Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal.

Zbrane so na dogajanju na Petanjcih nagovorili predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ernest Ebenšpanger, predsednik KO žrtev vojnega nasilja Jani Alič, član KO Janez Maršič, Marijan Križman in Fabio Vallon, ter podpredsednik Fundacije in član predsedstva ZZB NOB Slovenije Marjan Šiftar. V glasbenih točkah je nastopil vrhunski glasbenik Boštjan Baša na harmoniki.

 

V taborišče Renicci so prvi taboriščniki prišli iz koncentracijskega taborišča Gonars, 7. oktobra 1942. V Renicciju je bilo zaprtih več kot 5000 Slovencev, več kot 100 jih je v taborišču tudi umrlo. Njihovi posmrtni ostanki so od leta 1973 shranjeni v kovinskih krstah z rdečo zvezdo v kostnici v Sansepolcru v Toskani, dobrih 10 kilometrov od nekdanjega taborišča. Kostnico, v kateri so poleg Slovencev tudi posmrtni ostanki Hrvatov in Črnogorcev, je leta 1972 zgradila Jugoslavija.

 

Janez Alič, član predsedstva Zveze in
predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja