Na Poljani je v soboto, 16. maja 2026, potekala tradicionalna slovesnost »Svobodi in miru«, ki so jo pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Slovenije, ZB NOB Mežiške doline ter koroške občine. Zbrani so se poklonili spominu na zadnje boje druge svetovne vojne na evropskih tleh. Ob spomeniku Svobodi in miru so delegacije borčevskih organizacij nekdanje skupne države, na čelu s predsednikom ZZB NOB Slovenije Marijanom Križmanom, položile venec v poklon padlim ter vsem, ki so sodelovali v bojih ob koncu vojne. Zaradi gradbišča je nadaljevanje slovesnosti potekalo v bližnjem kozolcu, kjer se je zbralo številno občinstvo. Tam je potekal tudi kulturni program, ki je s pesmijo, glasbo in recitacijo poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina ter vrednot miru.
V programu so nastopili Moški pevski zbor Vres Prevalje – seniorji, Koroški harmonikarji, Pihalni orkester železarjev Ravne, recitatorja Ina Belaj in Sašo Potočnik ter kantavtor Milan Kamnik. Dogodek je povezoval spomin na zgodovinske dogodke, hkrati pa je poudaril vlogo kulture kot nosilke sporočila miru.
Slavnostni govornik, pisatelj Tone Partljič, je v svojem nagovoru zadnje boje druge svetovne vojne umestil kot pomemben zgodovinski simbol slovenskega in evropskega protifašističnega odpora ter kot del širšega narodnoosvobodilnega boja, ki ga razume kot ključni zgodovinski temelj slovenskega naroda. Poudaril je, da je bil odpor proti okupatorju izraz pravice majhnega naroda do obstoja in svobode ter del širšega evropskega antifašističnega gibanja. Izpostavil je, da pomen teh dogodkov ne sme biti relativiziran ali zmanjševan, saj so bili del kompleksne in množične vojne realnosti, v kateri so sodelovale različne vojaške sile, begunske kolone ter raznolike človeške usode. Opozoril je na nevarnost poenostavljenih ali selektivnih interpretacij zgodovine ter na poskuse njene politične uporabe oziroma izkrivljanja. Močno je kritiziral današnje poskuse, da bi se vojna zgodovina uporabljala kot orodje za politično delitev ali za dnevno politično obračunavanje. Zavzel se je za to, da se zgodovinski dogodki, še posebej tisti iz časa NOB, obravnavajo odgovorno, brez trivializacije in brez zmanjševanja njihovega pomena. Izrazil je tudi skrb, da se duh razdeljenosti in konfliktov iz preteklosti še vedno obnavlja v javnem prostoru, kar po njegovem mnenju slabi družbeno povezanost. Zato je pozval k večji zrelosti v javnem govoru o zgodovini ter k ohranjanju spomina na odpor kot temeljno civilizacijsko in narodno izkušnjo.
Zbrane je v imenu borčevskih organizacij nekdanje skupne države pozdravil tudi predsednik SABA Hrvaške Franjo Habulin.
Bitka na Poljani velja za eno zadnjih vojaških operacij druge svetovne vojne v Evropi. Potekala je med 14. in 15. majem 1945 v okolici Poljan pri Prevaljah in predstavlja zadnji večji spopad med umikajočimi se silami osi ter enotami jugoslovanske partizanske vojske. Po kapitulaciji nacistične Nemčije so se kolone nemške vojske ter kolaboracionističnih enot z Balkana umikale proti Avstriji, kjer so se želele predati britanskim silam, jugoslovanske partizanske enote pa so jim skušale to pot preprečiti. Spopadi so se zaključili s predajo umikajočih se enot, kar je pomenilo konec organiziranih vojaških operacij na tem območju. Dogodek na Poljani tako ostaja pomemben del zgodovinskega spomina in simbol zaključka enega najtežjih obdobij v zgodovini slovenskega naroda. Vsakoletna slovesnost ohranja sporočilo miru in odgovornosti, da se zgodovinske tragedije ne bi ponavljale. Leta 2025 je bil ob 80. obletnici zmage nad nacifašizmom posnet tudi dokumentarni film Zadnji dnevi v režiji Dejana Baboska, v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in ZZB NOB Slovenije, ki dodatno osvetljuje dogajanje ob koncu vojne v Evropi.
