V 102. letu je umrl Ivan Grobelnik – Ivo, borec narodnoosvobodilnega boja, prejemnik Listine ZZB, zlatega častnega znaka svobode, bil je častni meščan Celja.

Ivo Grobelnik se je rodil 19. oktobra 1920 v Arji vasi pri Celju, kot eden od 4 otrok očetu krojaču in materi gospodinji.

Izučil se je krojaške obrti. V Osnovni šoli v Petrovčah ni kazal zanimanja za verouk, temveč se je raje vključil v telovadno društvo Sokol.

Na jeseni 1941 se je kot rekrut odzval »vabilu« v vojsko kralja Petra. Po nekaj mesecih služenja ga pot pripelje nazaj v družinsko okolje, ravno v času pričetka druge svetovne vojne. Ivan se je odpravil iskat delo v Gradec, kjer ga peripetije spravijo v polletni zapor in nato mobilizacijo v nemško vojsko. Po srečnem naključju in nepogrešljivi iznajdljivosti uide in se s prijateljem in zanesljivo zvezo junija 1944 znajde v Zidanškovi brigadi na Pohorju. Tam se poleg partizanskih bojnih veščin in podpore šolanega glasbenika nauči igrati tudi partizanske koračnice. Z brigado se pomnika po bojnem polju čez Dobrovlje, Savinjsko dolino, Moravško, Trojane. V nekem trenutku ga višja komanda preusmeri na terensko delo kot člana Odbora OF Celja – mesto. Poveže se z ostalimi aktivisti, ki med drugimi terenskimi akcijami, v šestčlanski ekipi, v noči iz 14. na 15. december 1944, s pomočjo dežurnega stražnika iz Starega piskra v skrajno drzni akciji brez strela, osvobodijo najmanj 127 političnih zapornikov.

Ivo je bil pobudnik in soorganizator vsakoletnega decembrskega spominskega pohoda »Po poti osvoboditeljev talcev iz Starega piskra«, ki poteka iz zapora do Šmartnega v Rožni dolini in se ga poleg pohodnikov množično udeležuje tudi šolska mladina.

Ivo Grobelnik je vedno izžareval neumoren delovni in ustvarjalni duh. Njegove misli so bile bistre, duhovite, korak zanesljiv in odločen, misli polne čustvenega odnosa do soljudi ter sposobnosti poštenega presojanja. Vedno je bil poln novih idej in predlogov, neumoren, dosleden in vztrajen ter vedno dostopen za razgovor.

Svojo življenjsko in delovno pot je podrobno opisal v knjigi »Harmonika, škarje in Stari pisker«, ki je izšla leta 2004. Različnim neresničnim trditvam in tendencioznim pisunom vsevednih »zgodovinarjev« pa je z dokazili zaprl usta s knjigo »Stari pisker, resnica in laži«, kjer z izjemnim spominom in dokumenti, kot edini še živeči udeleženec osvoboditvene šesterice, ovrže vse negativne namige in sume o tedanjem dogajanju.

Ob 60. obletnici osvoboditve zapornikov je prejel iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška odlikovanje Zlati grb Republike Slovenije. Odlikovanje je razumel, da je namenjeno vsem šestim udeležencev in ga je zato oddal v hrambo in spomin Muzeju novejše zgodovine V Celju.

Tovariš Grobelnik je prejel Zlato plaketo ZZB, leta 2016 pa najvišje priznanje Zveze – Listno, in sicer:

za dolgoletno vodenje krajevne organizacije ZB in za zavzeto sodelovanje v drugih dejavnostih ZB;
za legendarno sodelovanje pri osvoboditvi 127 zapornikov iz Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944 in za organizacijo vsakoletnega spominskega pohoda po poti osvoboditve teh talcev;
za javno promocijo vrednot NOB, med drugim s knjigama »Harmonika, škarje in Stari pisker« in »Stari pisker, resnica in laži«;
za javno humanitarno delovanje.

 

Naj počiva v miru!