V časopisu Delo se je dne 19. 5. 2018 pojavila nenavadna osmrtnica oziroma zahvala z naslovom »V spomin družini Hudnik«. Potomci (sin Alojz in hči Marija  Vera) so hote ali nehote iz prekopa prednikov po 72 letih štirinajst dni pred volitvami naredili medijski dogodek. Uporabiti mrtve za predvolilno temo, všečno skrajni desnici, za promocijo takih ali drugačnih političnih idej, ali pa zaradi brisanja nacionalne izdaje, ni spoštljivo do mrtvih. To dejanje nas je še bolj odmaknilo od možnosti za kakršno koli pomiritev in bolj spoštljiv pogovor med različno mislečimi.

Ker so mediji tej objavi posvetili posebno pozornost, predsednik Pahor pa se je potomcem ob prisotnosti medijev seveda opravičeval, najbrž zaradi svoje spravne mantre, kdo bi pa kaj lahko tudi domneval, da po naročilu vstajajočega klero-fašizma, ima javnost pravico izvedeti resnico, kaj se je v tistih mesecih leta 1942 zares dogajalo in kaj zgodilo.

Župnišče in cerkev na Dobravi sta bila postojanka vaških straž, ki jih je vodil oficir Miha Hudnik, brat Alojza. Družina Hudnik je organizirala tolpo, ki je po vaseh kradla in ropala. Svoja dejanja je podtikala Dolomitskemu odredu. Obe teti, mamini sestri, sta imeli najtesnejše stike z Italijani. Vse pridobljne informacije so šle takoj k okupatorjem. Za svoja dejanja sta pridobili celo nekega partizana Dolomitskega odreda, ki je pričel delati za belogardiste.

Zaradi varnosti Dolomitskega odreda in organizacije OF na tem prostoru je bilo nujno, da se banda likvidira in to se je tudi zgodilo.

Vsem nam pa v razmislek, česa vse se ne poslužuje vstajajoči klero-fašizem, da zamaskira narodno izdajo škofa Rožmana in grozljiva pobijanja belogardistov in domobrancev. Samo spomnimo se Sv. Urha, Javorovice, kjer so domoranci pobijali ranjence, Kozlarjeve gošče, in še mnogih drugih morišč.

Iz knjige Šnuderlovi spisi Domobranski zločini:

»Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd Kozlarjeva gošča ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev. Dne 25.11.1943 so domobranci planili v Črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali da naj se oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk gnali v temo. Zaman je bilo vprašanje, kam in zakaj jih peljejo, jok in prošnje. Poveljnik domobrancev v barjanski šoli, 30 letni Franc Frakelj, je vodil ta pošastni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Galjevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve:

Vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko, 14 letna Vera Škraba in 44 letni Anton Škraba. Angela Modičeva in 19 letna Stefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto. Kmalu so slišali obupno vpitje in krike smrtne groze, nato tri rafala iz mitralijeza, posamične strele iz pušk in končno eksplozijo ročne bombe. 16 ljudi je padlo. Med njimi otroci.

Na morišče je prišla sodna komisija, ki se je ustavila na posestvu Marije Škafarjeve iz Črne vasi št. 177. Domobranski poročnik Franc Frakelj pa jo je odgnal in komisiji zagrozil. Ljudje so našli ob jarku ob gošči pozneje 11 trupel, za vasjo pri gošči pa dva grobova. Še dolgo so ljudje kazali okrvavljeni kol in zobovje 14 letne Vere Škraba, ki je ležalo raztreseno po morišču. Ugotovilo se je, da so bili na istem mestu umorjeni od domobrancev še sledeči: Lojzka in Ivana Leneršičeva, Antonija Golobova, Milko Kaizer, Vinko, Jera,Tilka ter Roman Ukmar, Jože, Marija in oba Franca Brancelj, Jože Javornik, Alojzija Benetova, Helena Modičeva, Jože Vidmar, Marija Aličeva, Marija Verbičeva, Martin in Pavla Furlanova, Pavla Jankovičeva, Franca Škrabova, Minka Grumanova, Janez, Marija, Lojzka Grebenčeva, Francka Strumbljeva, Ivana Lesičeva, Marija Podržajeva, Franca Tanckova, Alojz in Albina Škafarjeva, Ivana Bolhova, Anton Jesih in še mnogo drugih, ki jih pogrešajo«.

Boj slovenskega naroda za svoj obstoj proti nacizmu in fašizmu, kar nam priznava ves svet imenuje gospod Borut Pahor »tragedijo bratomornega nasilja, pustošenje sovraštva in maščevanja«. S tem izenači naš narodnoosvobodilni boj z izdajalci in nacističnimi zločinci.

Ljubljana, 24.5.2018

Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije