Pravilnik o pridobivanju in dodeljevanju sredstev

Ustanove Franca Rozmana - Staneta

Na podlagi 4. in 11. člena statuta ustanove Franca Rozmana - Staneta je uprava ustanove na seji dne 23. 3. 2005 sprejela
PRAVILNIK O PRIDOBIVANJU IN DODELJEVANJU SREDSTEV USTANOVE

I. Pridobivanje sredstev

1. člen

• Ustanova pridobiva sredstva: iz sredstev, pridobljenih z donacijami, naklonili, dediščinami ali volili pravnih in fizičnih oseb,
• na osnovi sponzorskih pogodb. Ustanova lahko pridobiva sredstva tudi iz prihodkov lastnega poslovanja in sicer:
• z vezavo oziroma deponiranjem prostih finančnih sredstev pri pooblaščenih finančnih ustanovah,
• s storitvami v okviru dejavnosti ustanove,
• z organizacijo dobrodelnih prireditev in s posebnimi akcijami za zbiranje sredstev.

2. člen

• Sredstva ustanove so: sredstva za splošne namene ustanove, kot so opredeljeni v 4. členu statuta ustanove,
• sredstva za posebne akcije ali projekte v okviru namena ustanove. Donatorji lahko sredstva, ki jih podarijo ustanovi, podarijo kot splošna sredstva, lahko pa namensko, za posamezne akcije oziroma projekte, za posamezno območje, ki ga določi donator ali v korist programov določene organizacije - ustanoviteljice ustanove. V primeru, da donatorji darujejo sredstva za posebne namene, za posamezno območje ali v korist programa določene ustanoviteljice, se smejo sredstva uporabiti le v dane namene.

3. člen

Sredstva za splošne namene se uporabljajo prvenstveno za pomoč socialno in zdravstveno ogroženim posameznikom, članom ustanoviteljic oz. njihovih lokalnih združenj (v nadaljevanju: društev ustanoviteljic). Sredstva za splošne namene se uporabljajo tudi za dejavnosti in aktivnosti, ki prispevajo k promociji, ohranjanju, razvijanju tradicij in vrednot uporništva in obrambe domovine ter ohranjanju zgodovinskega spomina. V primeru, da iz zbranih sredstev ni možno zadovoljiti vsem predloženim vlogam imajo prednost vloge iz 1. odstavka tega člena.

II. Dogovori o posebnem zbiranju sredstev

4. člen

Uprava ustanove lahko s posameznimi ustanoviteljicami oz. njihovimi društvi po predhodnem dogovoru ustanoviteljic sklene dogovor o posebnem zbiranju sredstev za določen projekt. Ustanoviteljica, oz. društvo se s takim dogovorom obveže, da bo pridobilo določena finančna sredstva od donatorjev v svojem okolju, uprava ustanove pa iz svojih sredstev, zbranih za splošne namene za ta projekt zagotovi dodatna sredstva, največ v višini 100% posebej zbranih sredstev. Višina dodatnih sredstev ne sme presegati 5.000.000 SIT. Dogovor se sklene v pisni obliki in velja za dogovorjeno obdobje, največ za leto dni. Uprava je o tako zbranih sredstvih in njihovi porabi dolžna poročati ustanoviteljicam.

III. Dodeljevanje sredstev

5. člen

• Sredstva ustanove se lahko uporabijo : za denarne pomoči posameznikom, članom društev ustanoviteljic,
• kot prispevek za gradnjo, obnovo in vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij,
• kot prispevek za izdajo knjig in brošur s tematiko ohranjanja tradicij ustanoviteljic,
• kot prispevek za zbiranje, urejanje in obdelavo gradiva za postavitev muzejskih in spominskih zbirk,
• kot prispevek za zbiranje in urejanje dokumentov ter za pripravo študij in znanstveno raziskovalnih del s področij, na katerem delujejo ustanoviteljice,
• kot prispevek za pripravo umetniških del in kulturnih dogodkov, s katerimi se ohranja spomin na tradicije ustanoviteljic.

Pomoči posameznikom

6. člen

• Sredstva za pomoč posameznikom so lahko namenjena za: denarno pomoč v hudi socialni stiski (naravna in druga nesreča, brezposelnost, težka bolezen ali smrt v družini in drugo),
• prispevek za zdravljenje, ki ga zavod za zdravstveno zavarovanje ali državni proračun ne krije, oz. je bilo prosilcu zavrnjeno zdravljenje (npr. zdraviliško in klimatsko zdravljenje, programi za invalide in drugo; v primeru potrebe po nudenju spremstva tudi družinskemu članu oz. drugi osebi,
• prispevek za plačilo storitev (pomoči na domu, telefon za klic v sili, ortopedski pripomočki in drugo, če teh pravic nima zagotovljenih po drugih predpisih),
• sofinanciranje zdravniških pregledov in zdravniških posegov v primeru, ko je prosilec zaradi dolge čakalne dobe v zdravstvenih ustanovah v stiski prisiljen poiskati pomoč v samoplačniški ambulanti;
• pomoč pri adaptacije stanovanja ali stanovanjske hiše gibalno oviranim osebam,
• prispevek za študij prosilcev ali njihovih otrok
• druge hujše socialne stiske.

7. člen

O dodelitvi pomoči posameznikom odloča uprava ustanove. Vloge za pomoč se vlagajo pri krajevno pristojnem društvu ustanovitelja. Društvo, ki prejme vlogo, mora preveriti, ali vloga vsebuje vse potrebne podatke in dokazila. Prosilca opozori na morebitne pomanjkljivosti oziroma samo zbere manjkajoče podatke. Po potrebi lahko njegovi predstavniki pregledajo socialno stanje prosilca, da ugotovijo, v kakšnih razmerah živi. Nato vlogo, opremljeno s svojim mnenjem, odstopi upravi ustanove. Če je vloga vložena neposredno na upravo ustanove, mora le-ta pred odločanjem obvezno pridobiti podatke in mnenje krajevno pristojnega društva.

8. člen

• Vloga za dodelitev denarne pomoči mora vsebovati: ime in priimek prosilca,
• rojstni datum, stalni naslov bivanja in telefonsko številko prosilca,
• davčno številka prosilca,
• dokazila o prejemkih prosilca in družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu in izjavo o številu članov,
• naziv upravne enote, kjer živi prosilec,
• ugotovitev lokalne organizacije o resničnosti izjav prosilca in mnenje o potrebnosti pomoči.

9. člen

Dodelitev pomoči je odvisna od višine prejemkov prosilca. Upoštevajo se redni prihodki, to so pokojnina, plača, nadomestilo plače, prihodki od dejavnosti in kmetijstva, ter invalidnine in socialne pomoči, ki jih že prejema prosilec. Če uprava ugotovi, da so prosilčeve razmere bistveno drugačne od prikaza v vlogi za pomoč, zviša, zniža ali odkloni pomoč.

10. člen

• Pri dodeljevanju pomoči se upošteva zlasti: zdravstveno stanje prosilca in družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, gibalno odvisnost, priklenjenost na posteljo,
• starost prosilca,
• upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo,
• v kakšnem okolju živi in s kom živi (v urbanem, strnjenem naselju, na podeželju, na samoti, sam ali z zakonskim partnerjem, z družino), ali mu je potrebna tuja pomoč,
• kako je v okolju organizirana in zagotovljena pomoč centrov za socialno delo, sosedska pomoč in druga pomoč,
• splošni materialni položaj (lastno ali najemno stanovanje, lastna hiša, premoženje od katerega se plačuje davek od katastrskega dohodka, dejanski prihodek od tega, oziroma premoženjsko stanje prosilca in premoženjsko stanje svojcev, ki so sicer dolžni skrbeti zanj),
• število šoloobveznih otrok oz. otrok na šolanju,
• zaposlenost prosilca oziroma nezaposlenost, ali skrbništvo nad drugimi nepreskrbljenimi družinskimi člani skupnega gospodinjstva.

11. člen

Višina pomoči je odvisna od prihodkov na družinskega člana prosilca. Če so prihodki na družinskega člana prosilca:
do 100.000 SIT mesečno, pripada prosilcu pomoč v višini 150.000 SIT,
višji kot 100.000 mesečno SIT se višina pomoči sorazmerno zmanjša. Kdor ima več kot 150.000 SIT prihodkov na družinskega člana, ni upravičen do pomoči ustanove. Pomoč prosilcem v primeru naravne nesreče ali v drugih izjemno težkih socialnih razmerah, pomoč pri izobraževanju brezposelnih prosilcev ali pomoč za šolanje otrok prosilcev je lahko tudi višja kot 150.000 SIT.

12. člen

Prosilec lahko prejme pomoč v denarni obliki, po presoji ustanove ali društva se lahko pomoč da tudi v obliki plačila po naročilnici, v obliki nakupa določenih proizvodov ali se plača storitev v odobreni višini.

13. člen

Odobrena sredstva se nakažejo na osebni račun prosilca ali se plača blago oz. storitev namenjeno prosilcu.

14. člen

Vsak prosilec lahko prejme praviloma pomoč le enkrat na leto.

15. člen

V posebno nujnih in upravičenih primerih lahko predsednik uprave ustanove odobri denarno pomoč posamezniku največ do višine 30.000 SIT, ki se izplača takoj. O tem mora poročati na naslednji seji uprave.

Sredstva za promocijo, ohranjanje in razvijanje vrednot uporništva in obrambe domovine

16. člen

• Višino sredstev za aktivnosti in dejavnosti za promocijo, ohranjanje in razvijanje vrednot in zgodovinskega spomina na NOB, osamosvojitveno vojno, uporništva in obrambe domovine vsako leto določi uprava ustanove. Sredstva za te namene se odobrijo in dodelijo: kot prispevek pri izdaji knjig in drugih publikacij na temo tradicij članov ustanove
• kot prispevek za obnovo ali prenovo spomenikov, spominskih znamenj in obeležij,
• kot prispevek ali povračilo sredstev za zbiranje, urejanje in obdelavo gradiva za postavitev muzejskih in spominskih zbirk,
• kot prispevek ali delno povračilo sredstev za zbiranje, urejanje in obdelavo dokumentov ter za pripravo študij in znanstveno raziskovalnih del,
• kot prispevek ali delno povračilo sredstev za pripravo umetniških del in kulturnih dogodkov, s katerimi se ohranja zgodovinski spomin na tradicije članov ustanove. Da bi pospešila izvajanje oz. spodbujanje teh dejavnosti, uprava lahko pripravi javni razpis, s katerim javnost obvesti o možnosti pridobitve sredstev za te namene. Za izbiro projektov, ki se prijavijo na javni razpis, oblikuje uprava ustanove posebno komisijo. Uprava lahko sklene, da se dodelitev in poraba sredstev za posamezen projekt uredi s pogodbo z izvajalcem, s katero so dogovorjene medsebojne pravice in obveznosti.

17. člen

# Najvišja vsota za posamezen projekt iz prejšnjega člena tega pravilnika je: za izdajo knjig in brošur do 100.000 SIT,
# za sofinanciranje izgradnje, obnove ali prenove spomenikov in spominskih obeležij do 300.000 SIT, za posamezne večje in zahtevnejše projekte nacionalnega pomena največ do 3.000.000 SIT,
# za druge predložene projekte največ do 3.000.000 SIT.

18. člen

S prejemnikom sredstev iz prejšnjega člena se praviloma sklene donacijska pogodba, v kateri so določene medsebojne pravice in obveznosti.

19. člen

Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme uprava, in se uporablja od 1. 4. 2005 dalje.