Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
Priporočila
PRIPOROČILO O KREPITVI VLOGE POKRAJINSKIH SVETOV ZB
Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je po predhodnem posvetovanju s pokrajinskimi sveti ZB, na 43. seji, 5. julija 2011, sprejelo naslednje
P R I P O R O Č I L O
o krepitvi vloge pokrajinskih svetov ZB
1.
Predsedstvo ugotavlja, da so pokrajinski sveti ZB utemeljili svoj obstoj in so s svojim koordinacijskim delovanjem pomembno prispevali k učinkovitejšemu opravljanju nalog združenj na svojem območju. Zato meni, da ni potrebe po ukinjanju ali spreminjanju teritorialne organiziranosti pokrajinskih svetov in tudi ne Mestne zveze Ljubljana, ki opravlja tudi funkcijo pokrajinskega sveta.O morebitni spremembi teritorialne povezanosti združenj bo odločeno, ko bodo uzakonjene upravne pokrajine.
2.
Pokrajinske svete ZB sestavljajo predsedniki in drugi predstavniki vseh združenj na območju pokrajine ZB.Pokrajino ZB sestavljajo:
1. ZASAVJE (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi),
2. POSAVJE (Krško, Brežice, Sevnica),
3. SAVINJSKO (Celje, Velenje, Mozirje, Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Laško),
4. PODRAVJE (Maribor, Lenart, Duplek, Pesnica, Ruše, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica),
5. POMURJE (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer),
6. KOROŠKA (Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Mežiške doline),
7. GORENJSKA (Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Dovje-Mojstrana),
8. SEVERNA PRIMORSKA (Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija, Tolmin),
9. JUŽNA PRIMORSKA (Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica),
10. DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (Črnomelj, Metlika, Semič, Novo mesto, Trebnje),
11. NOTRANJSKA (Cerknica, Logatec, Vrhnika, Borovnica),
12. JUŽNA SLOVENIJA (Grosuplje, Ribnica, Kočevje) ,
13. OSREDNJA SLOVENIJA (Litija, Kamnik, Domžale, Moravče, Trzin, Mengeš, Lukovica),
14. MESTNA ZVEZA LJUBLJANA (Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Vič, Rudnik, Medvode, Črnuče, Zarja spominov Velike Lašče, Odmev Mokrca)
3.
Pokrajinski svet vodijo predsednik, podpredsednik in sekretar, ki jih izvolijo združenja praviloma za 4 leta z možnostjo ponovitve mandata.Med funkcionarji sveta ZB naj bo vsaj eden, ki ni na enaki funkciji v združenju. Svet določi svojega pooblaščenega predstavnika v Glavnem odboru Zveze, praviloma za ves čas svojega mandata. Član sveta, ki je pooblaščeni predstavnik združenja ne more biti obenem pooblaščeni predstavnik sveta ZB.
4.
Združenja sporazumno določijo stalni sedež sveta ZB, ki je praviloma na sedežu največjega združenja v pokrajini. To združenje opravlja za pokrajinski svet tudi administrativne naloge in za ta namen prejme od Zveze vsako leto delno finančno nadomestilo.Svet ZB posluje s svojo E-pošto.
Svet ZB se sestaja po potrebi, vendar praviloma vsaj vsaka dva meseca. O seji se vodi sklepni zapisnik; na vsaki naslednji seji svet ZB ugotovi, kako so bili sklepi prejšnje seje uresničeni.
5.
Pristojnosti sveta ZB naj bi deloma izpopolnili tako, da bi obsegale:a) Medsebojna pomoč v organiziranosti in delovanju;
b) Oblikovanje skupnih stališč do aktualnih družbenih in političnih vprašanj;
c) Koordinacija z drugimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami;
d) Organiziranje skupnih kandidatur po razpisih oblastnih in upravnih organov za sredstva za financiranje projektov, ki jih predvidevajo združenja ZB;
e) Koordinacija datumov proslav, komemoracij in drugih skupnih akcij v časovnem in vsebinskem pogledu;
f) Organizacija skupnih proslav in drugih skupnih nalog po posebnih dogovorih;
g) Neposredno sodelovanje z upravnimi enotami in z oblastnimi ter upravnimi organi oblastnih pokrajin, ko bodo formirane;
h) Medsebojno informiranje o aktualnih dogodkih v svetu, državi in regiji, ki zadevajo neposredne interese ZB in aktivnosti združenj;
i) Usklajevanje predlogov za priznanja Zveze;
j) Izvolitev predsednika, podpredsednika in tajnika sveta, pri čemer predsednik praviloma predstavlja svet tudi v Glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije in je v tem svojstvu operativni koordinator;
k) Drugi medsebojni dogovori in naloge.
6.
Pokrajinski sveti ZB izmenjujejo izkušnje svojega delovanja na posvetovanjih, ki jih vsaj trikrat na leto skliče predsednik ali podpredsednik Zveze, pa tudi z neposrednimi medsebojnimi stiki.7.
To priporočilo se objavi na spletni strani in v Sporočilih Zveze.Številka: 06-8/11
Datum: 5.7.2011 PREDSEDNIK
Janez Stanovnik
PRIPOROČILO O PRERAZPOREDITVI PROSLAV IN PRIREDITEV O DOGODKIH NOB
Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je po predhodnem posvetovanju s pokrajinskimi sveti ZB, na 43. seji, 5. julija 2011, sprejelo naslednje
P R I P O R O Č I L O
o prerazporeditvi proslav in prireditev o dogodkih NOB
1.
Proslave in prireditve o dogodkih iz NOB so namenjene predvsem povojnim generacijam zavoljo ohranjanja spomina in prenašanja izročila o vrednotah NOB v današnji čas. Zato morajo biti organizirane tako, da bodo uresničevale to svoje poslanstvo, ne da bi se spremenile v proslavljanje zaradi proslav.2.
Upoštevajoč namen in cilj proslav in prireditev ter organizacijske sposobnosti organizacij ZB, kakor tudi interes prebivalcev določenega območja, razpoložljiva finančna sredstva in smotrnost časovnega razporeda, naj bi proslave in prireditve dogodkov iz NOB določili po naslednjih temeljnih kriterijih:a) Osrednje proslave (50-60) po dogovorjenem seznamu, ki so se dosedaj uveljavile po svoji množični udeležbi z najmanj 500 udeleženci;
b) Premislek in odločitev o tem katere lokalne proslave lahko preusmerimo na daljše časovno obdobje, praviloma na okrogle obletnice dogodkov (npr. leta 2012 – 70. obletnica dogodkov iz leta 1942, leta 2013 iz leta 1943, itd.);
c) Prireditve, katerih temeljni namen je počastitev padlih, po možnosti preusmeriti na 1. november;
d) Izključitev možnosti, da bi bilo na istem kraju v enem letu organiziranih več proslav.
3.
Odločitev za razvrstitev proslav in prireditev sprejmejo združenja (društva) borcev za vrednote NOB po uskladitvi v pristojnem pokrajinskem svetu ZB s težnjo, da na isti dan ne bi bilo več proslav v bližnjih krajih.4.
Organi Zveze bodo kriterije iz 2. točke tega priporočila dosledno upoštevali tudi pri določanju sredstev posameznim združenjem (društvom) za naloge v javnem interesu.5.
To priporočilo se objavi na spletni strani in v Sporočilih Zveze.Številka: 62-2/11
Datum: 5.7.2011 PREDSEDNIK
Janez Stanovnik
SMERNICE O PROSLAVAH IN DRUGIH PRIREDITVAH
Na podlagi 23. člena Statuta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza) je predsedstvo Zveze na seji dne 6. oktobra 2009 sprejelo
SMERNICE
o proslavah in drugih prireditvah
1.
S temi Smernicami predsedstvo Zveze nadomešča in izpopolnjuje dosedanje dokumente Zveze o proslavah in drugih prireditvah, zlasti pa Priporočila o organiziranosti proslav NOB, z dne 21. 6. 2007 (Dokumenti reorganizirana ZB, str. 94-96).Smernice naslavljamo Združenjem borcev za vrednote NOB, njihovim krajevnim organizacijam in odborom enot in služb NOV in POS in drugim kolektivnim članom Zveze s predlogom, da bi jih dosledno upoštevali.
2.
Med javne proslave uvrščamo množične prireditve, na katerih se zbere praviloma vsaj 200 udeležencev z namenom ohranjanja spoštljivega spomina na pomembne bitke in druge znamenite zgodovinske dogodke iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda v času 1941.1945 ter na vrednote tega boja. Prireditve imajo značaj javne proslave iz prejšnjega odstavka le, če so uvrščene v letni koledar spominskih prireditev Zveze, ki ga ta objavi v svojih Sporočilih in na spletnem portalu.
Srečanja pripadnikov enot in služb NOV in POS so interne narave in nimajo lastnosti javne proslave.
Razen javnih proslav so posebnega pomena tudi žalne slovesnosti (komemoracije) ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve. Organizatorji naj si prizadevajo, da bi vse komemoracije praviloma opravili ob Dnevu spomina na mrtve in ne med letom, zlasti pa ne dvakrat ali celo večkrat na leto, ker bi bila to nepotrebna pretiravanja.
3.
Kadar je za nek pomemben dogodek iz NOB organizirana centralna vseslovenska proslava, ki jo prenašata radio in televizija (npr. državni praznik – dan upora proti okupatorju, osrednja proslava okrogle obletnice zmage nad nacifašizmom itd.) ni potrebe, da bi o tem organizirali še lokalne javne proslave. 4.
Na vsaki javni spominski prireditvi naj bo samo eden vsebinski govor, ki pripada najavljenemu slavnostnemu govorniku. Če udeležence pozdravi župan ali drugi predstavnik občine, v kateri je proslava, naj bodo to le pozdravne besede, ne pa politični referati ali vsebinski opis dogodka, ki se proslavlja, ker se potem govori po nepotrebnem ponavljajo.Pri izbiri slavnostnih govornikov je potrebna predhodna uskladitev z Zvezo, da bi se izognili pretirani koncentraciji na posamezno osebnost.
Program javne spominske proslave naj ne bi trajal več kot eno uro. Ta časovna omejitev je umestna predvsem tudi zavoljo starostne sestave udeležencev in zaradi učinkovitega vtisa, ki ob razvlečenosti ponavadi močno zbledi.
Vsaj za najstarejše udeležence in za praporščake je treba pripraviti tudi ustrezno število stolov ali klopi.
Če je le mogoče je treba v program vključiti tudi nekaj točk učencev domače osnovne šole, ki pa naj imajo narodnoosvobodilno ali siceršnjo domoljubno vsebino. Tudi sicer je treba zagotoviti program, ki bo čimbolj skladen z vsebino NOB.
Bolj pozorni morajo biti organizatorji na protokolarne zadeve (npr. sprejem članov Vlade, predstavnikov Državnega zbora in Državnega sveta, županov, predstavnikov tujih ambasad, članov predsedstva ZZB NOB Slovenije in drugih organizacij, javni pozdrav vseh navedenih) in na kvalitetno ozvočenje.
Opustiti je treba razvado, da se po javni proslavi funkcionarji izločijo iz množice in se gostijo posebej. Vsi udeleženci si zagotavljajo hrano in pijačo na svoje stroške, kar mora v enaki meri in na enak način veljati tudi za vse funkcionarje. Morebitna izjema so lahko le nastopajoči, ki se jim ta postrežba zagotovi na stroške organizatorjev.
5.
Komemoracije morajo v celoti biti žalne, pietetne, brez političnih govorov, ki potem bolj spominjajo na mitinge, kot na dostojanstveno počastitev mrtvih. Kjer bodo govori, naj bodo le spominski z zahvalo za največji dar padlih za svobodo domovine. Na komemoracije tudi ne sodijo udarne partizanske pesmi (npr. Na juriš, Hej brigade), pač pa žalne (npr. prva kitica Kot žrtve ste padli ali Lipa zelenela je, Samo en cvet je v grapi črni ipd.). Tudi recitacije so lahko le z žalno vsebino.In najpomembnejše: spomeniki in spominska znamenja morajo biti ne le na dan komemoracije, marveč vse leto primerno oskrbovani (brez listja, ugaslih sveč, ovenelih vencev in drugih smeti). Za tako spodobno urejenost mora poskrbeti vsaka krajevna organizacija ZB, vodstva združenj pa zagotoviti občasni nadzor.
6.
Zelo priporočamo, da se za vse tradicionalne in druge javne proslave poglavitnih dogodkov iz NOB, ustanovijo stalni organizacijski odbori. Ti naj prevzamejo vse pripravljalne naloge, od zagotovitve prostora, varnosti, preskrbe, zdravstva in upravnih dovoljenj, do programa, izvajalcev in stroškov.Najbolj uspešno že sedaj delujejo tisti organizacijski odbori, v katerih sodelujejo predstavniki ZB, veteranov 1991, organizacije častnikov, občine, osnovne šole, turistične, gasilske, kakšne prosvetne organizacije in krajani. Enako primerna je ustanovitev posebnega društva za trajno skrb za organiziranje vsakoletne množične spominske proslave in spremljajočih prireditev.
7.
Predsedstvo Zveze je prepričano, da je množične javne spominske prireditve o poglavitnih dogodkih NOB potrebno ohraniti tudi za prihodnost. Za to so vsekakor prvenstveno odgovorne organizacije ZB, ki pa morajo pri številu proslav in izbiri kraja in časa upoštevati načelo selektivnosti, da s prevelikim skupnim številom ne bi zmanjšali odmevnost, množičnost in vpliva na ohranjanje narodnoosvobodilnih vrednot. V vseh združenjih naj torej temeljito pretehtajo, katere proslave naj bodo vsako leto, katere morebiti le ob polnih obletnicah in katere je mogoče združiti ali opustiti, posebno še ob prenosu komemoracij na 1. november in ob upoštevanju, da tovariška srečanja borcev enot ne spadajo med javne proslave. Navedena selekcija števila proslav je še posebej aktualna tudi zato, ker se zmanjšujejo finančne, organizacijske in kadrovske možnosti Zveze in združenj.8.
Prosimo predsednike združenj borcev za vrednote NOB, da te smernice obravnavajo na seji vodstva združenja in da o njih obvestijo predsednike svojih krajevnih organizacij, predsednike odborov domicilnih enot NOV in POS in neposredne izvajalce programov proslav in komemoracij.Predlagamo tudi, da v vodstvu združenja določite člana(e), ki bo poskrbel za nadzor nad urejenostjo spomenikov in spominskih znamenj NOB.
9.
Te smernice se pošljejo vsem združenjem in drugim kolektivnim članom Zveze, objavljene bodo pa tudi v Sporočilih št. 4 in na spletni strani Zveze.Predsednik:
Janez Stanovnik. l.r.
Številka: 62-1/09
Datum: 7. 10. 2009