"Osvobodilna fronta slovenskega naroda" in " Boj za prihodnost"
OSVOBODILNA FRONTA ŽIVI
Ob 70 letnici Osvobodilne fronte, ki se navezuje na 20 letnico osamosvojitve Slovenije, sta izšli pri Zvezi združenj borcev NOB dve pozornosti vredni izdaji "Osvobodilna fronta slovenskega naroda" in "Boj za prihodnost". Prva izpod peresa Martina Ivaniča, druga v knjižni izvedbi Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev NOB.
Martin Ivanič navaja ob dejstvu, da je bila OF izjemno množična organizacija političnega značaja, predvsem njen rodoljubni in svobodoljubni značaj kot narodnoosvobodilno gibanje najširših razsežnosti v vsej slovenski zgodovini. Pri tem ugotavlja, kako ob primerjavi z dotedanjim potekom uničujoče vojne "preseneča popolna otopelost političnih strank in voditeljev, ki ljudstvu niso zmogli ponuditi upanja in nobene rešilne zamisli". Zato se pisec tudi sprašuje, zakaj je OF uspela tam, kjer so povsem odpovedale pred vojno izvoljene politične stranke in slepo zavrnile roko, ki jo je ponudila Osvobodilna fronta. "Rešitev je bilo videti le v enotnosti in sodelovanju ter v lastnem aktivizmu in trdni veri v pravičnost lastnega hotenja. Nobena znanstvena odkritja ne bodo mogla zavreči poglavitnega odgovora: ker so verjeli v pravičnost svojega početja in poslanstvo OF".
Čeprav avtor "Boja za prihodnost" Janez Stanovnik v uvodu svojega dela skromno zapiše, da ni zgodovinski prikaz prehojene poti in da za to nima strokovne usposobljenosti, odkrije bralec z njegovo pomočjo celovit,in poglobljen pregled razvojne poti Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega gibanja, kakršnega doslej nismo imeli. Dogajanja in osebnosti iz stranic Osvobodilne fronte predstavlja verodostojno in iskreno v luči takratnega stanja duha in zavesti. Namesto osebnega vrednotenja osebka OF, prepušča avtor glavno vlogo dejstvom in dokazom ohranjenih dokumentov, ki odkrivajo njeno neizkrivljeno veličino in resnico. Zavestno ne skriva napak, porazov in zmot, prek katerih se je -kot to poudarja – prebijala v narodnoosvobodilnem boju.
Za Stanovnika je bila Osvobodilna fronta, "ki se je rodila iz domoljubja in je krepila domoljubje", slovenski narod, simbol narodovega odpora".ter zaključuje da tako kot je njegovo zapisovanje pogosto polemično, je polemično tudi soočenje argumentov in dokumentov kot edini način, da se dokopljemo do tvorne resnice.
Takih argumentov in dokumentov posreduje Stanovnik več kot dovolj za samostojno razmišljanje bralca, da si lahko sam ustvari lastno predstavo in sodbo o posameznih vprašanjih, ki jih poglobljeno predstavlja po izbranih poglavjih: Ideja,Boj, Enotnost, Revolucija, Ljudska demokracija, Država, OF danes.
Pa si oglejmo iz tega širokega tematskega pregleda na več kot 100 straneh predstavljenih izvirnih zapisov le nekatere, ki so še danes predmet različnih razlag ali celo ideoloških pristopov in manir zgodovinskega revizionizma…
Ali OF- koalicija? To je bilo vprašanje, ki je bilo prisotno v vrhu vodstva organizacije od njene ustanovitve pa tudi kasneje. Različne poglede pripisuje Stanovnik Edvardu Kocbeku, Jožetu Rusu, Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju. Zaključuje pa z ugotovitvijo, da je bila OF narodnoosvobodilna organizacija, v kateri niso sodelovale in delovale različne svetovnonazorske skupine kot politične stranke, ampak kot domoljubi, ki so svoje parcialne interese podrejale skupnemu interesu osvoboditve in demokratične preobrazbe domovine.
Različne so tudi razlage, ki jih navaja Stanovnik o začetku imenovanja organizacije. Po mnenju nekaterih naj bi bila najprej sprejeta kot protiimperialistična fronta (PIF) in ne kot Osvobodilna fronta OF, torej v drugačni vlogi, kot se je zapisala v dojemanju okupiranega naroda. Ko jih omenja, navaja različne razlage o imenovanju med samimi ustanovitelji OF. Predstavnik disidentskih Sokolov Jože Rus naj bi po vojni zatrjeval, kako se zanesljivo spominja, da na ustanovnem sestanku ni bilo govora o antiimperialistični fronti, ampak o Osvobodilni fronti. Drugače naj bi kasneje trdili Kardelj, Ziherl, Fajfar, Mikuž in morda še kdo…Dilemo, ki je danes lahko tudi provokacija nasprotnikov OF, preseka Stanovnik s svojim mnenjem: »Kakor koli bi se zdelo vprašanje imena ali naziva odporniške organizacije postranskega pomena – verjetno so se na ustanovnem sestanku pogovarjali o veliko usodnejših zadevah kot o krstnem imenu organizacije – je to vprašanje več kot pol stoletja kasneje postalo tema v ideološki debati zgodovinskega revizionizma«.
Tudi drugo trditev nasprotnikov Osvobodilne fronte, da je bila OF revolucija, zavrača Stanovnik s temeljno ugotovitvijo, da je bil narodnoosvobodilni boj hkrati tudi socialna in moralna revolucija. Ko se širše zadrži pri tem vprašanju kot spreminjanju družbene ureditve, predvsem upošteva stališče Edvarda Kocbeka, da si osnovne skupine OF »morajo priti na jasno, da je prvi cilj slovenske narodne osvoboditve dosledno izvedena narodna revolucija«
Posebno pozornost namenja avtor zahtevi o združitvi Slovenskega primorja in Koroške z matično Slovenijo, ki je bila temeljna točka programa OF. Na Primorskem, poudarja, je OF dejansko rasla iz korenin, ki sta jih v protifašističnem narodnoosvobodilnem boju že med obema vojnama ustvarili organizaciji TIGR in Zbor svečenikov svetega Pavla. Malokdo se danes spominja, da je bil v Kopru že 1941. leta ustanovljen odbor OF, na Goriškem je bilo takrat ustanovljenih šest in na Tolminskem pa trije!
Samostojno mesto ima pri Stanovniku problem suverenosti, ko je slovenski narod z OF prvič nastopal kot enakopraven, samostojen in suveren narod. Stališče vodstva Osvobodilne fronte in pravne stroke – navaja – je bilo v pogledu slovenske suverenosti v trenutku pristopanja v jugoslovansko federacijo nedvoumno. Na tej osnovi je zelo jasen in odkrit tudi v odnosu do slovenske osamosvojitve pred 20 leti, ko si zasluge zanjo lastijo danes nekateri novi, samozvani osvoboditelji.
Stanovnik zaključuje svoj »Boj za prihodnost«, ki bogati naše spoznanje o zgodovinski vlogi OF in približa vrednote njenega narodnoosvobodilnega boja današnjemu čas s sporočilom: »Domoljubje, enotnost, samozavest, hrabrost, humanistična solidarnost, idejna strpnost so vrednote, ki nam jih sporoča Osvobodilna fronta za današnji dan«.
Pripravil: Dušan Fortič
Cena publikacije" Boj za prihodnost" je 10,00 EUR; dobite jo na sedežu ZZB