Med Kojzico in Šmohorjem
Avtor: Andrej MAVRI
Založba: Vigred d.o.o.
Cena: 30,00 €
Naročilo: Vigred, Trubarjeva ulica 3, 3270 LAŠKO
Knjiga MED KOJZICO IN ŠMOHORJEM govori o pomembnih zgodovinskih dogajanjih na desnem bregu Savinje, tam, kjer je bil tisti pomemben zgodovinski sestanek Protiimperialistične fronte (OF) za Štajersko maja 1941. Knjiga ponuja poglobljen pogled o vseh akterjih, ki so ga oblikovali in delavsko gibanje med rudarji v rudniku Huda Jama, ki je dajal kruh domala vsem prebivalcem na območju med Kojzico in Šmohorjem. Uradno se je temu območju reklo občina sv. Krištof (ta je obstajala med leti 1850 in 1941, v nekoliko transformirani obliki pa do leta 1955), štela pa je okrog 3.500 prebivalcev. Rudnik je ljudem dajal kruh in tudi vplival na njihove navade. Avtor poglobljeno analizira delavsko gibanje in krščanski socializem, ki je bil na tem območju nosilec narodnobuditeljskih teženj med vojnama, in ki je vplival na nadaljni tok dogodkov. Sv. Krištof je bila občina, ki je imela krščanskega socialista za župana, Lojzeta Lešnika, ki je bil preprost človek, danes bi rekli karizmatična osebnost, sicer pa preprost rudar. V knjigi je podrobno opisana zgodovina rudnika, kakor tudi življenje rudarjev, vključno z njihovo govorico. To danes še slišimo, čez nekaj desetletij je ne bomo več, saj rudnika zdaj že dvajset let ni več.
V obdobju, ki ga opisuje knjiga, sta bili dve svetovni vojni, ki sta pomembno vplivali na življenje ljudi - zlasti je usode ljudi zaznamovala druga. Vojna je usodno obdobje, ko se je treba odločiti, kako boš ravnal, toda takrat ni šlo zgolj za preživetje, pač pa za domoljubna čustva in za principe, zanje so ljudje bili pripravljeni iti tudi do konca; avtor tenkočutno opisuje domoljubje številnih družin, kaj so prestale, veliko ljudi je svoje principe plačalo tudi z življenjem; še bolj pa so trpeli tisti, ki so preživeli, in ker se niso znali postaviti zase, so ostali prezrti.
Knjiga je bogat pregled in prerez dogodkov, usod, opisov, vsega, kar se je dogajalo med dvema vojnama, zlasti med drugo svetovno vojno in po njen, kako je rudnik dosegel svoj vrhunec in konec, kaj je ostalo od njega in v kaj se je transformiral. Knjiga obsega 311 strani, veliko avtentičnih fotografij, spremni besedi pa sta napisala zgodovinar dr. Marjan Žnidarič in domačin, dr. Tomo Korošec.
BH