PISMO

         predsednika ZZB NOB Slovenije vsem članom združenj in društev borcev

Predsednik Republike Slovenije je razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Volitve niso samo »praznik demokracije«, ampak so v sedanjem času predvsem najodgovornejše dejanje, s katerim vsi državljani odločajo o narodni usodi, in to tako tisti, ki se bodo volitev udeležili, kakor tudi tisti, ki se jih morebiti ne bodo. Kot predsednik organizacije, ki vidi v uveljavljanju vrednot NOB prihodnost naše domovine, štejem za svojo dolžnost, da opozorim vse člane in vsakega posebej na pomen in posledice odločitve, ki je pred nami.

Glavni odbor ZZB za vrednote NOB Slovenije je s svojo Izjavo, ki jo je sprejel 27. septembra 2011 na svoji konstitutivni seji, že opozoril na »stanje v narodu in državi«. Samo dejstvo nezaupnice vladi, razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev potrjuje pravilnost naše ocene.

Zdaj pa je pred nami naloga, da izvolimo zakonodajno telo in iz njega izvirajočo izvršilno oblast, ki bo vodila našo nacionalno ladjo po viharnih morjih svetovne krize in ki naj bi nas – posadko na tej ladji – pripeljala v harmonično domoljubno sodelovanje.

Zveza združenj borcev za vrednote NOB je naslednica OF in je zato svetovnonazorsko – in strankarsko – pluralistična. Skupni imenovalec so vrednote, s katerimi smo zmagali v najtežjem narodnoosvobodilnem boju. Med temi vrednotami štejem kot najpomembnejšo samozavest: zmagali smo, ker smo verovali v svobodo, enakost, bratstvo med narodi. Domoljubje pa predpostavlja solidarnost in pravičnost: vsi za enega, eden za vse! Solidarnosti ni brez strpnosti! To so temeljna izhodišča vrednot, ki nas vodijo tudi danes in ki nam bodo omogočila premagovanje sedanjih težav.

Ni pravice brez dolžnosti! Če hočemo ohraniti in razviti človekove pravice ter dostojanstvo, ki smo si jih izbojevali z neizmernimi žrtvami, trpljenjem in trdim delom, potem moramo predvsem opraviti svojo dolžnost soodločanja pri izvolitvi naših predstavnikov v zakonodajnem telesu državne oblasti. »Najlažja pot za zmago zla je, če tisti, ki mislijo dobro, ostanejo doma!« Tako pravi ljudska modrost. Novi mandatar – kdorkoli že to bo – bo moral združiti vse domoljubne sile za doseganje narodnega konsenza. Zato je naša prva dolžnost ne samo, da se volitev udeležimo, ampak da k udeležbi nagovorimo in prepričamo vso svojo okolico.

Koga bomo volili? Poštene, sposobne domoljube, ki korist naroda postavljajo pred lastni interes. Pokončne ljudi, ki spoštujejo vrednote NOB in jih udejanjajo v svoji vsakodnevni dejavnosti. Ljudi dejanj, ne samo besed. Biti predstavnik ljudstva je čast, pa tudi žrtev. Vera, svetovni nazor, pripadnost strankarski ideologiji so drugorazrednega pomena, bistvo sta osebno poštenje in volja delovati za skupno dobro!
Kako bomo izbirali? Umazana kampanja se je že začela. V svetih knjigah je zapisano: »Preklet naj bo obrekovalec, pa tudi tisti, ki obrekovalca posluša!« Obrekovalci in manipulanti kažejo sebe, ne tistih, ki jih obrekujejo.
Kaj pa programi? Programe moramo tehtati po njihovi izvedljivosti in realističnem pristopu reševanja težav. Razmere terjajo tudi odrekanja in o njih je treba odkrito spregovoriti.

- Naloga države je, da skrbi za pravni red in varnost državljanov. Za nacionalno državo so bili žrtvovani potoki krvi. Zato se varujte demagogov, ki govore: »Ven z državo, čim manj države!« Svobodni trg brez državne regulative vodi v vnebovpijoče krivice globalne ureditve, proti katerim se je dvignila mlada generacija.
- Prezadolženost moramo reševati z učinkovitostjo, ne pa z »varčevanjem«, ki duši povpraševanje in gospodarski razvoj. Od vekomaj je veljajo zlato pravilo ekonomije: »Narediti več iz manj!«
- Če hočemo ustaviti zadolževanje in ohraniti »socialno državo«, potem mora država najti novi vir sredstev. Obdavčitev mora biti progresivna; luksuz mora biti obdavčen in omejen; obdavčitev goriva naj spodbudi povečanje javnega prevoza. Predvsem pa se varujte lažnivih prerokov, ki obljubljajo »znižanje davkov«.
- Ne več, ampak bolje: kvalitativni razvoj, ne zgolj kvantitativna rast BDP. Obtožuje se kapitalistični pohlep, istočasno pa se kot cilj ekonomske politike postavlja konkurenčnost namesto zaposlenosti. Če hočemo vsi proizvajati, potem mora nekdo tudi več kupovati! Potomcem ne smemo zapustiti planeta, ki bo siromašnejši od tistega, ki smo ga podedovali od prednikov!
- Privatizacija: mar nam sedanja situacija ne pove dovolj, kam pelje neomejena privatizacija? Od kod so se pa našli tajkuni? »Dobički so zasebni, izgube pa javne.« To je pravilo sedanjega globalnega kapitalizma. Za banke so se takoj našle stotine milijard evrov, za brezposelne in lačne pa ni denarja!
- Mlada generacija: s podaljšanjem povprečne življenjske dobe postajamo »star narod«. Ohraniti moramo medgeneracijsko solidarnost, z dostojnimi pokojninami, istočasno pa s prestrukturiranjem gospodarstva skrbeti za zaposlenost strokovno usposobljene mlajše generacije.
- Skromnost: oblastniki naj čim več govore v množini in čim manj v prvi osebi ednine! Churchill je nekoč dejal: »Če ne znaš rešiti problema, ustanovi komisijo« - pri nas pa agencijo. Državno upravo je treba strogo racionalizirati in koordinirati. Oblast mora služiti ljudstvu in mu čim manj vladati!
- Nacionalna kultura ne more biti prepuščena »tržnim zakonitostim«. Nacionalni interes je ohranitev nacionalne identitete, ne pa lastništvo pivovarne!

Že samo naštevanje teh nekaj ključnih problemov, ki se odpirajo pred nami, dokazuje, kako težka in kompleksna naloga čaka bodoče zakonodajalce in vladarje. Volilna tekma zato ni loterija za uplenitev prezadolžene države, ampak pripravljenost žrtvovanja za skupno dobro. Demokracija namreč ni samo oblast večine, ampak in predvsem zaščita manjšine.

Kot predsednik ZZB NOB Slovenije se s tem pismom osebno obračam nate in Te prosim, da se zamisliš nad tem, kar v pismu omenjam, ter se potem odločiš po svoji vesti, komu boš zaupal svoj glas za dobro domovine, ki ji pripadamo vsi kot njene hčere in sinovi.

                                                                                                                   Janez Stanovnik,
                                                                                                         predsednik ZZB NOB Slovenije
_________________________________________________________________________________________

SPOROČILO ČLANSTVU IN JAVNOSTI OB PARLAMENTARNIH VOLITVAH 2011

Sodelujmo pri izbiri, kdo bo po predčasnih volitvah odločal v državi in o njej. Slovenija je naša domovina in želimo prispevati, da bi se na sporočilu vrednot narodno-osvobodilnega boja razvijala v pravično družbo. Naša pravica in dolžnost je, da od vseh, ki se bodo potegovali za odločujoča mesta v državi, pričakujemo jasno besedo, kako bodo:
- ljudem povrnili zaupanje v politiko in jim tudi z načrtom izhoda iz krize in z razvojno vizijo znova odprli poti k upravljanju skupnih zadev;
- ustvarjali priložnosti za delovne in življenjske ambicije mladih;
- spravili zadolževanje države v razumne meje in ne bodo vračali dolgov z odpravljanjem socialne države;
- uvedli neizogibno pokojninsko, zdravstveno in delovno reformo, ne da bi zatajili slovensko socialno izročilo;
- razvijali nacionalno državo in jo hkrati vključevali v evropske integracije.
- odpirali Slovenijo svetovnemu gospodarstvu, jo vanj hitreje vključevali in obenem preprečili prevlado interesov kapitala v državni politiki.

Vsaka volilna zaveza mora temeljiti na spoštovanju človeka in njegove svobode, na njegovi časti in dostojanstvu, na solidarnosti, strpnosti in različnosti, na vrednotah naše zgodovine in vsaka volilna obljuba na stvarnih denarnih virih.

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenje poziva članstvo in vse druge volivke in volivce, da gredo na volišča in glasujejo za kandidate, ki so doslej izkazali spoštljiv odnos do države, njenih institucij ter vrednot NOB in še posebej svojo poštenost, umirjenost, realnost in učinkovitost.

Sprašujte, presojajte in odločajte. Za dobro Slovenije!

Ljubljana, november 2011
                                                                                                                         PREDSEDSTVO
                                                                                                                     ZZB NOB SLOVENIJE

 

Delegacija ZZB je skupaj z ostalimi veteranskimi organizacijami združenih v koordinacijo položila vence ob grobnici narodnih herojev v Ljubljani, v Spominskem parku borcev in talcev, v Gramozni jami, ob spomeniku padlim v vojni za Slovenjioj in Kostnico padlim Slovencev v 1. svetovni vojni in judenburškim žrtvam.
Prvega novembra pa bo delegacija ZZB in MO ZB Ljubljana položila venec k spomeniku na Urhu.

Člani Zveze združenj bocev za vrednote NOB Slovenije so se v torek 19. oktobra2011 v viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani  udeležili žalne seje v spomin na bivšega dolgoletnega predsednika ZZB, generalpolkovnika Ivana Dolničarja-Janošika. Žalno sejo je vodil njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj predsednik ZZB Janez Stanovnik. Ivanu Dolničarju-Janošiku so se na žalni seji poklonili njegovi svojci, soborc NOB, nekdanji sodelavci  in prijatelji. Žalne seje so se udeležili tudi predsednik Vlade RS g. Borut Pahor, podpredsednik Državnega zbora RS g. Miran Potrč, prvi predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan s soprogo Štefko, župan mesta Ljubljane g.Zoran Janković ter številni visoki gosti sedanjega in bivšega političnega življenja.

Njegov sodelavec Tone Poljšak je v nekrologu za časopis Dnevnik  takole strnil misli:

GENERALOV LET
Ivanu Dolničarju v spomin
Vest, da je v smrt omahnil upokojeni generalpolkovnik in dolgoletni predsednik Zveze borcev, ni prizadela le še živečih pripadnikov generacije odpora proti okupatorju, ampak tudi del širše javnosti. Z njim odhaja iz našega družbenega in fizičnega okolja še ena zgodovinska osebnost.
Njegovo ime je bilo desetletja po koncu 2. svetovne vojne povezano predvsem z legendarnim pohodom XIV. divizije na Štajersko in s prevzemom znakov kapitulacije enot nemške armadne skupine Jugovzhod iz rok njenega poveljnika generala Löhra v Topolšici 9. maja 1945. Manj pa je bilo širši javnosti znano Dolničarjevo delovanje v vojaškem vrhu nekdanje skupne države. Enako velja tudi za njegove neprecenljive zasluge, da so se borci in drugi udeleženci odpora proti okupatorju brezprizivno izrekli, tako za referendumsko odločitev o slovenski državni samostojnosti kot proti vojaškemu posegu Beograda v poskusu preprečitve demokratičnih izvedb omenjene odločitve.
Prav v času našega osamosvajanja je pokojni prevzel vodstvo Zveze združenj borcev NOB. Pri tem mu je z njemu lastnimi izkušnjami, dialoškostjo in razgledanostjo tudi na političnem in mednarodnem parketu uspelo skupaj z uglašeno ekipo sodelavcev nekdanjo izrazito družbenopolitično organizacijo, ki je imela celo ustavne zasnove oblasti, spremeniti v sodoben in splošno priznan civilno družbeni osebek.
Zveza združenj borcev s tem ni postala le klasična veteranska, ampak moderna, domoljubna in svobodoljubna združba, ki ima tudi formalno pravno priznanje organizacije splošnega družbenega pomena.
Kot taka je pod vodstvom Ivana Dolničarja suvereno posegla tudi na polje mednarodnih stikov, ki je bilo pred tem ljubosumno zadrževano le za Beograd. Ob razpadu nekdanje skupne države smo navezali stike s Svetovno federacijo veteranov s sedežem v Parizu in se v njenem vodstvu uveljavili s številnimi nastopi za mirno reševanje kriz na Balkanu. S pojasnjevanjem motivov in značilnosti naše osamosvojitve pa sta bili ob podpori zveze borcev v članstvo svetovne federacije veteranov že leta 1994 sprejeti tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo in kasneje tudi Zveza društev vojnih invalidov Slovenije.
Pred osmimi leti je Ivan Dolničar predal vodstvo slovenske borčevske organizacije v roke svojega prijatelja in znanca Janeza Stanovnika, vendar za tem kljub krepkim 80 letom ni miroval. Z odgovori na vprašanja uglednega novinarja Jaka Koprivca je nastala knjiga Generalov let. V njej avtor ne nastopa le kot osebni udeleženec, ampak tudi kot pronicljiv opisovalec manj znanih stanj in ozadij iz obdobja preteklih 70. let in se s tem sam, hote ali ne hote predstavlja kot zgodovinska osebnost. To ne velja toliko za opis otroštva v rodni Šujici na severnem obrobju Ljubljane v družini 13 otrok ter šolanja in vajeniških let pri znanem ljubljanskem zlatarju. Epski pa je že opis delovanja v Osvobodilni fronti v prvem letu okupacije v Ljubljani do odhoda poleti 1942 v partizane in sorazmerno strmega napredovanja v enotah Dolomitskega odreda, odhoda na Dolenjsko do znane epopeje pohoda XIV. divizije. S kritičnim pristopom pa so opisane zaključne operacije slovenske partizanske vojske.
Po koncu vojne je Ivan Dolničar, s partizanskim imenom Janošik, za ženo in družino pa Janez, vso svojo življenjsko silo posvetil stroki. Z odliko je opravil izpite na dveh vojaških visokih šolah, izpit za letalca in izpit za generala. V jugoslovanskem vojnem letalstvu je prevzel poveljniške funkcije v Beogradu in Zagrebu, leta 1961 pa je postal načelnik novoustanovljene Letalske vojne akademije v Zadru in jo uspešno vodil šest let. Temu je sledilo napredovanje na mesto pomočnika državnega sekretarja za obrambo, kjer pa so mu nekateri že očitali tendence liberalizma.
Kljub tem očitkom in raznim intrigam v armadnem vrhu je postal najprej sekretar Zveznega sveta za obrambo, nato pa sekretar predsedstva SFRJ. Na tej zadnji funkciji, pred upokojitvijo, je imel neljubo dolžnost organizacije Titovega pogreba, katerega se je udeležilo 209 delegacij 127 držav.
Po upokojitvi se je Ivan Dolničar vrnil v Slovenijo in na povabilo predsednika Milana Kučana vstopil v Predsedstvo Republike, kjer je bil zadolžen za uveljavitev koncepta splošnega ljudskega odpora. Njegov prispevek na tem področju pa se je bogato obrestoval v času, ko je bila Slovenija sposobna tudi vojaško zavarovati plebiscitno odločitev o samostojnosti.
Zvezo borcev je Ivan Dolničar vodil polnih 13 let in pri tem pokazal neverjetno odprtost v odnosu s sodelavci in dialoškost z drugimi dejavniki v tem obdobju. Številni smo v njem videli neko karizmatično moč. Z obraza mu je sevala odkritost, njegove izjave so odražale preudarnost, obdajalo ga je vzdušje varnosti.
S temi vrlinami je postal v generaciji udeležencev NOB skoraj mitska osebnost. Takšnega bomo soborci, prijatelji in sodelavci ohranili v trajnem spominu.

                                                      P O R O Č I L O
       O POLOŽAJU ŽENSK-VETERANK IN ŽRTEV VOJNEGA NASILJA V SLOVENIJI

                         (Report for the Meeting of the Standing Committee on women – SCOW),
                                                              Oslo-Norway, 16.-17.11.2011


V Republiki Sloveniji delujejo štiri veteranske organizacije, ki so tudi članice Svetovne veteranske federacije (WVF). Do leta 2009 so bile v svetovno federacijo vključene tri organizacije, na zadnjem zasedanju Generalne skupščine WVF v Kebenhavnu pa je bila v polnopravno članstvo sprejeta tudi Zveza policijskih veteranskih društev SEVER.

Položaj veteranov v Republiki Sloveniji urejajo naslednji zakonski predpisi:

- Ustava (50. člen),
- Zakon o vojnih veteranih,
- Zakon o vojnih invalidih,
- Zakon o žrtvah vojnega nasilja ter
- Zakon o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo 1991.

V zakonodaji so regulirane vse pravice vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojnega nasilja tako na področju njihovega ekonomskega položaja, kot tudi zagotavljanja zdravstvenega varstva. Njihov položaj je usklajen s standardi, ki so bili sprejeti na zakonodajni konferenci v Lisboni leta 1994. V postopku pa je preverjanje zakonodaje s sprejetimi sklepi in priporočili zadnje zakonodajne konference, ki je bila v Parizu leta 2010.

Resorno ministrstvo, ki skrbi za izvajanje določil prej omenjenih zakonov, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Administrativno je Slovenija razdeljena na Upravne enote, ki sprejemajo in izdajajo odločbe v zvezi z uveljavljanjem pravic veteranov na prvi stopnji.

Za reševanje pritožb in ugovorov na drugi stopnji je pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) oz. njegov Urad za vojne veterane.

Slovenska veteranska zakonodaja enakopravno in enakovredno obravnava vojaške vojne invalide, vojaške mirnodobne invalide in civilne invalide vojn. Določila teh zakonov ne razlikujejo upravičence po spolu, saj vsa zagotavljajo enake pravice, v kolikor izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa. Ocenjujemo, da pogoji za pridobitev statusa niso prezahtevni, tako da s priznavanjem statusa ni večjih težav.

Poseben status se posveča tudi družinam padlih v vojni za Slovenijo. Svojci imajo urejene posebne pravice, ki urejajo njihov ekonomski položaj. Vdove padlih prejemajo poseben dodatek oz. vdovsko pokojnino, otroci pa so bili prejemniki štipendij za šolanje.

Po podatkih, ki jih je posredovalo MDDSZ je bilo na dan 1. 9. 2011:

• med prejemniki osebnih vojnih invalidnin 491 vojnih invalidk ali 15,15 % vseh upravičencev;
• med prejemniki družinskih invalidnin po padlih v vojni 1.430 žensk ali 95,21 %. Med prejemnicami je 22 oseb, ki so izgubile družinskega člana v vojni za Slovenijo 1991.

Veteranom je čas udeležbe v vojni priznan kot dodatna delovna doba in se šteje v pokojninsko dobo. Prav tako država veteranom po dopolnjenem 50. letu starosti plačuje premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Določenim kategorijam veteranov pa so zagotovljene bonitete v obliki termalnega zdravljenja, subvencioniranih prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in pogrebne storitve.

Vse štiri organizacije imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, ki je osnova za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna.

Vse veteranske organizacije budno spremljamo spremembe zakonodaje v Republiki Sloveniji in se aktivno vključujemo s predlogi in dopolnili v javno razpravo. Še posebej smo pozorni na določila, ki bi lahko poslabšala položaj vojnih veteranov in invalidov.

Status vojnih veteranov v Republiki Sloveniji je zadovoljivo rešen, saj država namenja dovolj sredstev za izvajanje zakona in za ohranjanje zadovoljivega socialnega in zdravstvenega položaja veteranov. Želimo si predvsem sprememb na področju delovno-pravne zakonodaje, ki bi morala osebam s pridobljenim statusom vojnega veterana zagotoviti večjo varnost pred izgubo službe in s tem povezanega slabšega položaja v družbi.

Vojne veteranke, kakor tudi vse druge ženske žrtve vojnega nasilja v Sloveniji, nimajo posebne oblike organiziranosti ali stanovske organizacije, saj so enakopravno vključene v vse oblike organiziranosti vseh vojnih veteranov, vojnih invalidov in drugih žrtev vojn.

Na podlagi opravljenih anketnih analiz med ženskami, ki imajo status družinske upravičenke po padlem borcu ali umrlem vojnem invalidu, ugotavljamo, da so te ženske v slabšem socialno ekonomskem položaju, zato smo v letu 2011 že sprožili pobude za dopolnitev zakonodaje, ki obravnava zaščito in pravice teh žensk.

Pripravil:
Anton Pozvek,
generalni sekretar Združenja Sever

Predsednik Janez Stanovnik je poslal pismo Državnemu zboru, Državnemu svetu, političnim strankam, županstvom občin, civilnim gibanjem, Zvezi svobodnih sindikatov, Gospodarski zbornici, elektronskim in tiskanim medijem in v vednost Uradu predsednika države in koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije:

Pismo se glasi:

"Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, kot najvišji organ naše veteranske in domoljubne organizacije civilne družbe, je na konstitutivni seji ob začetku novega mandata 2011-2015 sprejel IZJAVO O STANJU NARODA IN DRŽAVE.

Izjavo vam pošiljamo v prilogi z željo, da se z njo seznanite in v okviru svojih možnosti naredite nekaj za prepotrebno normalizacijo razmer v družbeno političnem in gospodarskem življenju in s tem prispevate tudi k strpnosti in kulturi dialoga ter k ohranjanju dostojanstva naroda in države.

V tej želji vas lepo pozdravljamo!"

Prepoved Ustavnega sodišča o poimenovanju ljubljanske ceste po predsedniku in maršalu Josipu Brozu – Titu je upravičeno vzbudila val protestov in vznemirjenja. To še posebej ker se je s tem vnesla ideološka razdvojenost v predvolilno kampanjo. Sodba je zakonita in na njo ni pritožbe.

Ustavno sodišče utemeljuje obsodbo z argumentom "zaščite človekovega dostojanstva". Sodnica mag. Jadranka Sovdat pa v ločenem mnenju ugotavlja – in predsednik sodišča se njenemu mnenju pridržuje – da ocena zgodovinskega pomena in vloga predsednika Josipa Broza – Tita "ne sodi med pristojnosti Ustavnega sodišča". Toda sodba je storila prav to!

V posmeh celemu svetu je Ustavno sodišče prepovedalo poimenovanje ceste po enem od štirih legendarnih zmagovitih poveljnikov antinaci-fašistične koalicije v drugi svetovni vojni. Ko je papež Janez Pavel povabil 29. marca 1971 v posebno avdienco predsednika Tita s soprogo te časti prav gotovo ni izkazal "spokorjenemu grešniku", ki je kršil človeško dostojanstvo s tem, da je postavil pred udbovsko triažo od Zaveznikov vrnjene domobrance in za kolaboracijo obsodil kardinala Stepinca ampak zato, ker je bil Tito eden od zmagovitih poveljnikov zavezniških protifašističnih armad in eden od državnikov, ki so z politiko blokovske neuvrščenosti bistveno doprineslo h koncu "hladne vojne". Angleška kraljica prav tako novembra 1971 s svečanim sprejemom ni izkazovala časti kršitelju človekovega dostojanstva, ameriški predsednik kot hegemon »svobodnega sveta« v Beli hiši ni sprejel 28. oktobra 1971 leta "avtokratičnega totalitarista" ampak državnika, ki je bistveno doprinesel k uveljavljanju človekovega dostojanstva in miru v svetu. Na Titovem pogrebu je bilo 209 delegacij iz celega sveta: 127 držav je bilo zastopanih! Noben državnik dotlej ni doživel te časti!

Obrazložitev, ki jo daje Ustavno sodišče svoji odločbi govori o !"simbolnem pomenu" imena pokojnega predsednika Tita. Ankete javnega mnenja kažejo, da tri četrtine anketirancev pozitivno ocenjuje vlogo Tita v naši zgodovini. Slovenska partizanska vojska je bila del zavezniške Titove armade! Pokojni predsednik Drnovšek je nekoč dejal "Slovenski partizani so pomagali osvoboditi Evropo in Slovenijo. Njihova zasluga je nesporna in večna".

Velika Titova zasluga je tudi, da je iz predvojne okrnjene Dravske banovine nastala, s priključitvijo Primorske, Republika Slovenija, ki je imela svojstvo države v okviru takratne federacije. Prav tako je Tito odločilno prispeval, da je velika večina prebivalstva pridobila svoje dostojanstvo s polno zaposlenostjo, visoko stopnjo socialne varnosti in z aktivno pozicijo v okviru sistema samoupravljanja. Z izjemnim pogumom se je uprl Stalinskemu informbiroju in si s tem pridobil priznanje vsega zahodnega in tretjega sveta. Pod tem času se je Jugoslavija postopoma notranje demokratizirala in se odprla svetu, tako da je etiketiranje s komunističnim totalitarizmom propagandna psovka brez stvarne podlage.

Odločba Ustavnega sodišča se sklicuje na resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (1481) z dne 25. januarja 2006, ki enači fašizem in nacizem s komunizmom in jih meče v isti koš kot "tri totalitarizme". Pri tem pa zavestno in namerno ignorira dejstvo, da se je druga svetovna vojna vodila proti naci-fašizmu ne pa proti totalitarizmu, saj je bila totalitarna Sovjetska zveza ena od treh velikih zaveznic. Borba proti totalitarizmu se je razvijala po drugi svetovni vojni v okviru "hladne vojne". V toku "hladne vojne" – od 1948. leta dalje – pa je Jugoslavija pripadala "tretjemu svetu", ki so ga v Združenih narodih prepoznavali kot "protikolonialističnega" in kot takega niti "demokratičnega" pa tudi ne "totalitarnega".

Vrednote, ki so se rodile in izklesale v antifašistični borbi so vklesane v Ustavno listino Združenih narodov. To niso vrednote antikomunizma, ampak humanistične vrednote človekovih pravic, ki so bile spočete v ameriški revoluciji (Virginijska deklaracija iz leta 1776), francoski revoluciji (Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789), pa tudi v Izjavi slovenskega SNOS (19. februar 1944).

Svoboda človekove vesti – in človekovega dostojanstva – je ena od temeljnih vrednot. Svoboda vesti pa pomeni strpnost do drugače mislečih in spoštovanje ideološkega pluralizma. Ideološki ekskluzivizem je lasten totalitarizmu in je zato v temeljnem nasprotju z demokratičnim spoštovanjem človekovih pravic in človekovega dostojanstva.

Sodba Ustavnega sodišča se ne tiče samo Tita kot simbola, ampak je sama simbol nečesa drugega. 4. decembra bomo glasovali tudi o simbolih. Naš simbol so vrednote NOB, ki jih pooseblja Titovo ime. Zvestoba tem vrednotam naj bo naš odgovor na krivico , ki nam je bila storjena.

Janez Stanovnik
Predsednik Zveze združenj borcev
za vrednote NOB Slovenije

Slavnostna govornica Sonja Lokar je dejala problem je blokada kolektivne inteligence in nadaljevala  „Na mizi so računi za dvajset let napačnih odločitev. Prišli so računi za denacionalizacijo v naravi, tajkunsko privatizacijo, za znižanje davkov najbogatejšim, za preplačane nesposobne menedžerje, za nesmiselne in potratne privatizacije v zdravstvu, za uničene javne stanovanjske politike, za vrtoglave in s korupcijo začinjene naložbe v asfalt in zidove javnih zgradb ter nakupe vojaške opreme...“ je bila ostra slavnostna govornica Sonja Lokar, zagovornica ženske participacije v politiki in predstavnica številnih organizacij za enakopravnost spolov, na današnji spominski slovesnosti v Dobrniču pri Trebnjem, kjer je oktobra 1943 potekal prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze.

„Ti, ki so dvigali roke za napačne odločitve in z njimi celo obogateli, nam sedaj pravijo, da je jedro naših težav v preveč plačanih in zavarovanih delavcih in javnih uslužbencih, v predragih in preštevilnih upokojencih, v preradodarnih pravicah bolnikov in invalidov ter tistih, ki so jih potisnili v množično revščino in brezposelnost. Ti pravijo, da je potrebno zatisniti pasove,“ je bila ogorčena Lokarjeva. Sama meni, da ta diagnoza niti predpisano zdravilo nista pravi: „Moja diagnoza je, da je naš največji problem blokada kolektivne inteligence, ki je posledica resnega pomanjkanja demokracije.“

Lokarjeva, v novejšo zgodovino zapisana še kot članica slovenske delegacije, ki je januarja 1990 protestno zapustila zadnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije, je v nadaljevanju stanje v državi označila za strankokracijo, saj „so vse slovenske stranke dokončno postale združbe prikritih lobistov, ki jim načeljujejo avtokratski in samovoljni predsedniki“. Ocenila je še, da je tako organizirana strankokracija sprivatizirala medije, zasužnjila ali na rob odrinila nepokorne strokovnjake in podkupila ali zatrla neodvisno civilno družbo. „Tako je uničila temelje za vspostavitev kolektivne inteligence, ki bi omogočila doseči družbeno soglasje o tem, v čem je bistvo sedanje krize in kako jo čim manj boleče za ljudi tudi preseči,“je bila neizprosna Lokarjeva in pozvala k sestopu z oblasti.

„Če ne gre drugače, si zatisnite nos, a pojdite volit,“ je Lokarjeva zbrane, med njimi je bila tudi poslanka SD Silva Črnugelj, poslanec SD Janko Veber ter nepovezani poslanec in predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič, pozvala na volišča z namenom, da preprečijo, „da bi z navidezno večino preveliko oblast dobile stranke, ki nas, taka kot so, iz krize ne morejo rešiti, lahko pa jo zaostrijo v odkrite razredne in generacijske konflikte“ in da preprečijo vsem „nedemokratičnim vodstvom strank, da bi iz formalnega političnega odločanja, torej bodočega parlamenta, kljub zakonsko določenim kvotam, spet izključile ženske“.

Na volitve je zbrane pred tem pozval tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ki ni mogel zaobiti odločbe ustavnega sodišča o prepovedi poimenovanja Titove ceste v Ljubljani. Josip Broz Tito je bil komandant padlih partizanov in vseh borcev, "ki so izbrali pot časti, ker so dobro razmislili, kam pelje pot sramote", je Stanovnik ponovil besede predsednika izvršnega odbora OF Josipa Vidmarja na kočevskem zboru odposlancev in svoj pozdravni nagovor zaključil z besedami: „4.decembra bomo na volitvah na demokratičen način branili slovensko čast in dostojanstvo!“

Z besedami, da je bilo z dejanjem ustavnega sodišča poteptano njegovo dostojanstvo, je pred tem svoj pozdravni govor zaključil tudi predsednik Združenj borcev za vrednote NOB Trebnje Boštjan Sladič, predsednica Društva Dobrnič Danica Simšič pa je bila odločna, da ne smemo dovolili, da bi katera od ustavnih odločb spreminjala zgodovinske resnice. Dogodek izpred 68 let označila za „cvet uporniške moči in energije in kot edinstven dogodek, ne le evropski ampak svetovni zgodovini, saj so se ženske zbrale v okupirani državi na svojem kongresu in se postavile zase in za svoj narod“. Simšičeva je svoj pozdrav zaključila z besedami, da gre v Dobrniču za „praznik človeškega dostojanstva“.

Rekordnih skoraj 3 tisoč ljudi, med njimi tudi nekaj delegatk prvega zbora, se je zbralo na „najštevilčnejšemu letnemu zboru slovenskih žensk“, kot so spominsko prireditev poimenovali organizatorji; poleg Društva Dobrnič, ki je nastalo na pobudo aktiva veterank z željo ohranjanja spomina na delovanje ženskih med NOB, še Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje in Kulturno turistično društvo Dobrnič. Pridružili so se jim tudi številni pohodniki tradicionalnega 9. pohoda po kraku Evropske pešpoti E7, poimenovanem Pot Mare Rupene. Večji del pohodnikov se je tudi letos odločilo za krajšo 12-kilometrsko pot iz Žužemberka, nekateri pa so se vendarle podali tudi na deset kilometrov daljšo pot iz Dolenjskih Toplic.
Med pohodniki so bili ponovno tudi sorodniki leta 2003 umrle Mare Rupene, po kateri pot nosi ime, nosilke spomenice 1941, ki je bila na prvem kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze imenovana za sekretarko. Po 2. svetovni vojni je, poleg pisanja in urednikovanja revij, med drugim tudi Naše žene, aktivno sooblikovala politiko na področju kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, družbene aktivnosti žensk in humanitarnih dejavnosti.

Zbrane sta nagovorila tudi predsednik KS Dobrnič Milan Katelic in nekdanji predsednik, sedaj pa podžupan Občine Trebnje Silvester Prpar. V kulturnem programu, ki ga je vodila Petra Krnec, so sodelovali Godba Trebnje pod taktirko Primoža Kravcarja, učenke in učenci Podružnične osnovne šole Dobrnič, dijakinje in dijaki Srednje ekonomske šole Maribor in pod vodstvom Tanje Benedik še ženski pevski zbor Generacija 57 s partizanskim pesmimi ter pesmimi upora.

(Silvana Knok, tvm)

                                                                S K L E P I
                                             Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije

Na konstitutivni seji 27. septembra 2011 je Glavni odbor Zveze:

1. Sprejel Poslovnik o delovanju Glavnega odbora;

2. Izvolil za mandatno obdobje 2011-2015 za predsednika Zveze Janeza STANOVNIKA, za podpredsednike Zveze: Slavka GRČARJA, dr. Matjaža KMECLA in Tita TURNŠKA; za druge člane predsedstva pa: Janeza ALIČA, Miho BUTARA, Štefana CIGOJA, Milana GORJANCA, dr. Maco JOGAN, Janka HEBERLEJA, dr. Gregorja KOCIJANA, Janeza KOSA, Boža KOVAČA, Toneta KOVIČA, Meto MENCEJ, Braneta MUSARJA, Franeta PEČELINA, Viktorijo POTOČNIK, Marka VRANIČARJA in mag. Andreja ŠUŠTERŠIČA (slednjemu mandat poteče januarja 2013);


3. Izvolil nadzorni odbor Zveze v sestavi: Boris GABRIČ, Zinka BRESKVAR, Helena PANGERC, Stane PRESKAR, Jože VRHNJAK;

4. Sprejel govor predsednika kot usmeritev za stališča Zveze v mandatnem obdobju 2011-2015 in Izjavo o stanju naroda in države. Oboje bo objavljeno v SPOROČILIH ZVEZE skupaj z glavnimi vsebinskimi povzetki iz razprave, v primerni obliki tudi na spletni strani Zveze in v reviji Svobodna misel. Izjava o stanju naroda in države bo posredovana osrednjim državnim organom, političnim strankam in medijem, članstvu ZB pa bo poslano posebno pismo z glavnimi akcijskimi poudarki.

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je 27. septembra 2011 na konstitutivni seji za mandat 2011 – 2015 sprejel

IZJAVO O STANJU NARODA IN DRŽAVE

Zveza združenj borcev za vrednote NOB je zaskrbljena nad sedanjim stanjem slovenske družbe in države. Družbena stiska, v kateri se vsevprek oglašajo pogrebni preroki, nezaupanje in medsebojno obtoževanje, odrinjenost ljudi od upravljanja javnih zadev, gospodarske težave z nepojmljivim upadom poslovne morale in globalna kriza, ki nas je oplazila, utegnejo na daljši rok načeti našo nacionalno in družbeno substanco bolj, kot se zdi ta trenutek verjetno. ZZB za vrednote NOB se ne pridružuje sedanji histeriji, kar pa ne pomeni, da je nima za nacionalno skrajno nevarne. Zato se tudi oglaša s tem sporočilom.

***
Če izvzamemo zunanje, gospodarske, zaposlitvene in podobne vzroke ter (pre)pogoste stečaje, tiste delodajalce, ki čedalje manj skrivajo svoje »kapitalsko – ljudožerske« namere, brezbrižnost do družbene in siceršnje nemorale, zakonodajno slabo opremljeni novi kapitalizem in podobno, so pospeševalci nevrotičnega in neplodnega družbenega stanja predvsem:
- volilni sistem, ki zgolj krepi strankokratske vzvode moči in strankarske voditelje;
- politične elite, ki v medsebojnem prerivanju za oblast rinejo ob rob skupne koristi; s sovražnim govorom zastrupljajo odnose med ljudmi; z manipulacijami, potvorbami in lažmi diskreditirajo politiko; z zlorabo institucij pospešujejo erozijo demokratičnega sistema;
- zloraba institucij parlamentarne demokracije (obsedenost z referendumi, obstrukcijo, interpelacijami, itd.), ki se uporablja za strankarske obračune in otežuje vladanje v razburkanem času;
- lažni moralisti, ki za sklicevanjem na etične norme skrivajo lastno nemoralno početje;
- nekateri mediji (blogi, twiterji, televizija, pa tudi nekateri tiskani mediji), ki se prodajajo z napihnjenim katastrofizmom brez ozira na družbeno odgovornost.

***
V takšnih razmerah pomanjkanje kakršnekoli pozitivne vizije, zgolj sprotno preživetje, ustvarja v ljudeh boleč občutek, da slovenska družba razpada.
Podoba današnje Slovenije je v resnici protislovna:
- Dve tretjini prebivalstva sta po anketah zadovoljni s svojim gmotnim položajem, nič manj ljudi pa hkrati izraža globoko nezadovoljstvo in razočaranje nad razmerami;
- Slovenija izkazuje v Evropi relativno najbolj enakomerno razdelitev osebnih dohodkov, »tajkunstvo« pa je hkrati resna družbena rakotvorba. Pri tem je prag revščine v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, hkrati se posplošeno zaostruje problem marginalizacije revnih;
- Slovenija spada med evropske države z relativno manjšo javno zadolžitvijo, odplačevanje dolgov pa je že grožnja stabilnosti;
- V Sloveniji ljudje še vedno skrbno varčujejo, bančni sistem v svojem »krču« pa tega denarja ne usmerja v produktivne investicije;
- Slovenija povečuje izvoz na zahtevne trge, hkrati pa nekonkurenčna podjetja zahtevajo subvencije namesto prestrukturiranja;
- Slovenija ima nižjo splošno stopnjo brezposelnosti kot mnoge evropske države, hkrati pa dostop mladih do delovnih mest predstavlja resen problem bodočnosti slovenstva.

Dobrega in slabega ne vidimo kot celote, kot da slovenska samopodoba tega ne mara. Skupnost brez stvarne samopodobe pa je skrajno ranljiva, najsi gre za narod ali državo. Brez nje niti resnična demokracija ni mogoča.

***
Ta dejstva in spoznanja kličejo po premišljenih in pogumnih ukrepih za demokratično in uspešno Slovenijo:
- Vzpodbujati je treba gospodarske dejavnosti, ki z razvojem visokih tehnologij vključujejo človeški, predvsem mladi intelektualni kapital;
- V okviru EU moramo na lastnih gospodarskih temeljih in z vizijo svoje prihodnosti skrbeti za svoje preživetje in svojo kulturo; med drugim smo dolžni misliti tudi na samooskrbo s hrano, na življenjsko okolje in trajnostni razvoj;
- Visoki dohodki in bogato premoženje naj bodo progresivno obdavčeni; kot država naj porabimo, kolikor ustvarimo; zunanja zadolžitev mora biti v mejah vzdržnosti;
- Zakoni naj končajo ekscesno prevzemanje in ukinjanje družb na hrbtih delavcev;
- Poslanci naj bodo »predstavniki ljudstva«, ne zgolj strank, volivci naj dobijo možnost voliti ljudi, ki jim zaupajo, ne pa strankarskih seznamov; to je lahko tudi pravo vprašanje za referendum;
- V šolah in v javnosti je treba sistematično negovati samopodobo slovenstva, kakršno so premogle generacije okrog leta 1848, kasneje Maistrovi borci in TIGR, Slovenija v OF 1941 – 1945 in ob osamosvojitvi 1991. To je bila predvsem samopodoba ustvarjalnega, pogumnega in dejavnega slovenstva, v katerem ni prostora za moralno in politično zlorabo zaslug.

***
Glavni odbor ZZB za vrednote NOB želi ob tem še enkrat spomniti na poziv k medsebojni pomiritvi, k čemur sta nas leta 1990 v osamosvojitvenih dogajanjih pozvala tako odhajajoče kot tudi novo Predsedstvo republike na znani slovesnosti v Kočevskem Rogu. Zato ob spoštovanju zgodovine zavračamo zlorabo "sprave" za revizijo zgodovine.

***
V vsakem človeku je upanje in vsak človek je upanje za skupno prihodnost. Potrebujemo pa modro politiko z vizijo, ki bo ta upanja zlila v skupno voljo in moč. Zato zahtevajmo od vseh, ki se bodo potegovali za oblast, da pred volitvami javno razgrnejo podrobne načrte, kako in s čim bodo upravljali državo kot del EU in kako bodo ljudem povrnili voljo do sodelovanja v skupnih zadevah.

***
Problemi, ki so pred nami, niso razlog za preplah in beg v abstinenco. Ljudska demokracija, ki si jo je zapisala v svoj program Osvobodilna fronta, zahteva aktivno udeležbo državljanov v narodovi usodi ne samo na volitvah, ampak tudi v vsakodnevni praksi. Zato pozivamo članstvo in širšo javnost, da z aktivnim posegom v politično dogajanje pripomore k demokratični premostitvi sedanjih težav in k ohranitvi pravne in socialne države.



GLAVNI ODBOR
ZZB NOB SLOVENIJE

Stanovnik: Zveza borcev je "vest naroda"

 

Na konstitutivni seji Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za mandat 2011 - 2015 sprejeli izjavo o stanju naroda in države. Na čelu borčevske organizacije ostaja Janez Stanovnik, podpredsedniki pa Slavko Grčar, dr.  Matjaž Kmecl in Tit Turnšek.

 „Zveza borcev kot naslednica tradicije OF in NOB je v nekem smislu "vest naroda". Je civilnodružbena organizacija s posebnim družbenim pomenom in kot taka deluje v nacionalnem interesu predvsem z argumentom in vzgledom. Javnost pričakuje nakazovanje poti iz sedanjih težav in vizijo prihodnosti" je na današnji konstitutivni seji Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije med drugim dejal Janez Stanovnik, ki tudi v novem štiriletnem mandatu ostaja na čelu borčevske organizacije.

Odločitev za ponovno kandidaturo je Stanovnik sicer opredelitev kot velik moralni problem in konflikt z lastno vestjo in lastno naravo. „Sem namreč velik kritik nedemokratičnih oblik obnavljanja vodstev v naših strankah in bil sem v konfliktu z naravo, saj sem v devetdesetem letu in ne gre izzivati naravo. Vendar sem po tehtnem pogovoru s prijatelji in soborci zaključil, da je situacija taka, da se ne odločamo zgolj o osebnostih in njihovih kvalifikacijah, ampak tudi o simbolih. Morda se bo slišalo neskromno, ampak v tem obdobju vodenja zveze sem dobil simbol, simbol partizanstva – simbol vrednot, za katere se organizacija bori, " je poudaril ob ponovnem soglasnem imenovanjem.

V svojem nagovoru je Stanovnik izpostavil ideološki pluralizem borčevske organizacije, skepso do vseh političnih strank, demokratični deficit in potrebo po aktivni ljudski demokraciji. Pozval je k spremembi volilnega sistema, saj "morajo biti poslanci voljeni neposredno in biti neposredno odgovorni svoji vesti in svojim volivcem". V svojem nagovoru je ošvrknil tudi nekritično podajanje alarmantnih vest in "žongliranja" s statistiko kot sestavni del posebne oblike "hladne vojne". Kot najresnejši problem gospodarstva, ki ima svoja zdrava jedra, je izpostavil brezposelnost in posledično kot najpomembnejšo nalogo zaposlovanje, predvsem mladih, prekvalifikacije in trajnostni razvoj. Opozoril je na odgovornejšo vlogo civilnodružbenih organizacij za narodovo usodo, če "stvari drsijo iz rok gospodarjev državne ekonomske in finančne politike", zato je pozval k temu, "da čim hitreje dobimo trdno politično vodstvo in odpravimo defekte v gospodarstvu".

Stanovnik je poudaril, da je "stanje duha" na slovenskem, ki se kaže navzven v gospodarski in politični krizi v veliki meri pogojeno in povzročeno tudi z notranjo cepitvijo. „Pod geslom „sprave“, ki želi vzpostaviti „ravnotežje“ krivde za preteklost, se je vršila revizija zgodovine in kriminalizacija narodno-osvobodilne borbe,“ je še dodal in spregovoril o pomenu ideološkega in socialnega dialoga za prihodnost slovenstva: „ Vsi partnerji v teh dialogih pa se morajo zavedati, da je država skupna pridobitev, skupni dom, ki se je ne more in ne sme polastiti nihče od partnerjev“. Napovedal je viharne čase, v katerih naj bi Slovence reševalo tisto kar doslej – samozavest.
„Izbrali smo pot časti, ker smo dobro razmislili kam pelje pot sramote, “ so besede predsednika izvršnega odbora OF Josipa Vidmarja na kočevskem zboru odposlancev, ki jih je Janez Stanovnik citiral v nagovoru in zaključil z besedami, da „mi po tej poti hodimo “.
Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na današnji seji sprejel tudi izjavo o stanju naroda in države, v kateri je zapisal, da je zveza zaskrbljena nad sedanjim stanjem družbe in države, vendar se ne pridružuje sedanji histeriji, kar pa ne pomeni, da je nima za nacionalno skrajno nevarno.
Kot pospeševalce nevrotičnega in neplodnega družbenega stanja je nanizal volilni sistem, politične elite, zlorabo inštitucij parlamentarne demokracije, lažne moraliste in ošvrknil tudi nekatere medije. Okrcal je pomanjkanje kakršnekoli pozitivne vizije in ustvarjanje občutka, da slovenska družba razpada ter pozval k oblikovanju stvarne samopodobe, saj brez nje resnična demokracija ni mogoča. Še enkrat je pozval k medsebojni pomiritvi in zavrnil zlorabo „sprave“ za revizijo zgodovine.

Od vseh, ki se bodo potegovali za oblast, zahteva, da pred volitvami javno razgrnejo podrobne načrte, kako in s čim bodo upravljali državo in kako bodo ljudem povrnili voljo do sodelovanja v skupnih zadevah.

Zvezo Združenj borcev za vrednote NOB tvori 77 združenj in društev s 705 krajevnimi organizacijami, 40 odborov enot in služb NOV in POS in šteje več kot 47 tisoč članov. Status vojnega veterana NOB ima skoraj 17 tisoč oseb, status vojnega invalida več kot tisoč oseb in status žrtve vojnega nasilja več kot 50 tisoč oseb. Letno povprečno organizira 350 proslav in 680 komemoracij, ki se jih udeleži skupno več kot 250 tisoč udeležencev.
Že ti podatki kažejo, da je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija ena od največjih organizacij civilne družbe in zato odgovorna do svojih članov in njenih simpatizerjev, da se zavzema za vrednote NOB in sicer: domoljubje, tovarištvo, solidarnost, spoštovanje in pravno ter socialno državo.