Kolegij Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 19. junija 2012 sklenil sporočiti članstvu ZB in javnosti, da bo dne 22.6.2012 na Kongresnem trgu v Ljubljani počastitev dneva državnosti, ki ga organizira Vlada Republike Slovenije.

Na vsakoletni počastitvi državnega praznika so do sedaj v 20-letni zgodovini vedno sodelovali prapori Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, toda letos zaradi odločitve Generalnega sekretariata Vlade republike Slovenije na osrednjo državno počastitev dneva državnosti dne 22.06.2012 ni vabljen prapor naše Zveze, poleg nas pa so sodelovanje odpovedali praporom Zveze društev Generala Maistra, Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije.

Odločitev Vlade je bila, da na tej slovesnosti sodelujejo le tisti praporščaki, ki na praporih in uniformah nosijo simbole samostojne države Republike Slovenije.

Tako diskriminacijo slovenskih veteranskih domoljubnih društev ostro zavračamo, saj to deli tudi slovenski narod.

Prav ta Vlada je izpostavila v začetku vladanja zavezo, da ne bo odpirala ideoloških tem, a očitno je s tem dejanjem pokazala, da ni vredna zaupanja, saj bo morda v bodoče vabila na državne proslave samo tiste državljane, ki so lojalni trenutno vladajočim političnim strankam.

Znan rek pravi: »Narod, ki ne spoštuje svoje preteklost, nima svoje prihodnosti«, zato Vlada Republike Slovenije, ki vlada svojemu narodu, bi le-tega morala združevati in ne deliti in taka dejanja ne bodo zagotovila njene prihodnosti.


PREDSEDNIK
Janez Stanovnik

Obveščeni:
- Združenja borcev NOB Slovenije
- Domoljubne in veteranske organizacije Slovenije
- Sredstva javnega obveščanja
- Generalni sekretariat Vlade RS

Spominska slovesnost ob 67. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen – Ljubelj, edinega taborišča na slovenskih tleh. Slavnostni govornik – dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.

Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem - „Spoštujmo zgodovinsko resnico in ugotovitvam zgodovinarjev ne dodajajmo ideoloških, političnih ali celo strankarskih primesi," je med drugim poudaril slavnostni govornik dr. Danilo Türk, predsednik RS Slovenije, na današnji slovesnosti ob 67. obletnici osvoboditve delavnega taborišča pod Ljubeljem, ki sta jo pripravili Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Tržič ter Občina Tržič. „Vse vidike resnice je treba spoznati in vse vidike resnice je treba povedati,“ je še dodal in apeliral k ohranjanju spomina, da se ne molči, niti o grozodejstvih in hudodelstvih druge svetovne vojne, ne glede na to, kdo so bili njihov storilci, niti o medvojnih in povojnih pobojih in preseljevanjih. Hkrati je dodal, da je današnja slovesnost tudi priložnost, da se vedno znova vprašamo o razlogih, ki so privedli do grozovitih trenutkov človeške zgodovine in izmaličili „kulturno podobo in bivanje v zelo velikem delu Vzhodne Evrope“ in se vprašamo, ali smo prepričani, da se kaj takega ne more zgoditi tudi v tem stoletju. Na zbrane je apeliral, naj jih „navdihujejo pozitivna izročila iz naše zgodovine, kot so izročila in vrednote borcev za severno mejo, TIGR-ovcev, borcev NOB in borcev naše dokončne osamosvojitve v vojni za Slovenijo v letu 1991“, naši demokraciji pa zagotovimo treznost, preudarnost in visoko raven politične kulture“.

Dr. Danilo Türk je ob tokratni slovesnosti spomnil na dejanje izpred treh let, ko sta z zveznim predsednikom sosednje Republike Avstrije dr. Heinzem Fischerjem položila vence v spomin žrtvam nacizma na obeh straneh meje, na obeh straneh predora, ki so ga v nečloveških razmerah gradili interniranci ljubeljskega koncentracijskega taborišča. „Pred tremi leti sva oba predsednika skupaj izkazala spoštovanje žrtvam in se skupaj zavezala k še bolj zavzeti graditvi nove Evrope, takšne, v kateri vojno trpljenje in vojna hudodelstva ne bodo več mogoča,“ je še dodal.

Dobro sodelovanje s sosednjo občino Borovlje na drugi strani državne meje ter misel, da „predor, ki je nekdaj ločeval, danes združuje in povezuje“, je izpostavil tudi tržiški župan Borut Sajovic in svoj pozdravni nagovor še aktualiziral, češ da se načina praznovanja ne da določati z „okrožnico, ampak se prazniki nosijo v srcu in duši“. Še enkrat več pa je poudaril, da bi občina Tržič z veseljem prevzela zgodovinsko priložnost, da bi namesto države upravljala s spominskim parkom, kjer so ostanki delavskega taborišča Ljubelj, ki je bil ena od več kot štiridesetih podružnic zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, sicer pa edini na slovenskih tleh.

Zbrane je v imenu delegacije združenja francoskih taboriščnikov in svojcev tudi letos nagovoril Daniel Simon, ki je prav tako opozoril, da današnja politična dogajanja v Evropi in ideološka klima ne smejo potisniti v pozabo dejstvo, da so bili nacistični zavojevalci premagani in da je potrebno ohraniti „budnost proti idejam, ki ubijajo in proti avanturističnim programom in ksenofobiji, ki se prilizuje spontanim instinktom in zato prinašajo lahkotno zavajanje“.

Pred spomenikom "Obtožujem", ki je postavljen desno od ceste Tržič – Ljubelj in na spominski slovesnosti v spominskem parku na drugi strani, se je v spomin na osvoboditev vseh koncentracijskih taborišč na celotnem ozemlju okupirane Evrope, zbralo skoraj tisoč ljudi – nekdanji taboriščniki in zaporniki ter njihovi svojci, predstavniki združenj in društev vojnega nasilja, predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij - kot je že običaj, ne le iz Slovenije, ampak z obeh strani meje in tujine. Med zbranimi ni bilo vidnih predstavnikov aktualne vlade in politike, bili pa so predstavniki tujih veleposlaništev pri nas in predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik.

Pod budnim očesom stražarjev je 2000 političnih internirancev 13 evropskih narodov; več kot polovica iz Francije, ostali pa iz Poljske, Sovjetske zveze, Češke, Slovaške, Belgije, Luksemburga, Italije, Norveške in bivših Jugoslovanskih republik v 23 mesecih, v nemogočih suženjskih razmerah, zgradilo 1542 metrov dolg ljubeljski predor, ki naj bi izboljšal prometne poti nemški vojski. Prvi avto je skozenj zapeljal 4. decembra 1944.

„Le kdo mi vrne kdaj vse te neskončne dni trpljenja“, so verzi Francija Prejaca, takrat 24-letnega študent filozofije; tokrat pa v interpretacije povezovalke programa na spominski slovesnosti Marjetke Vakselj. V programu so sodelovali še učenci OŠ Bistrica in podružnične OŠ Kovor, v sodelovanju s Glasbenima šolama Tržič in Svarun, pod mentorstvom Irme Lipovec in Marije Bohinjec, Trobilni kvintet Orkestra Slovenske policije ter Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Gregorja Vidmarja.

(Silvana Knok, tvm)

Konec maja je začel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki prinaša tudi nekatere spremembe na področju varstva vojnih invalidov, žrtev vojnega nasilja in vojnih veteranov.V  prilogi posredujemo ključne informacije o ukrepih s tega področja in tudi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obenem pa obveščamo, da so informacije o tem objavljene tako na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kot tudi Vlade RS.

Splošne informacije je mogoče dobiti tudi na telefonski številki enotnega kontaktnega centra - 080 2002.

obvestilo (.docx 97KB)

Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, spreminja 39 področnih zakonov s 251 členi. Kritične pripombe javnosti, vključno z našimi, so bile le deloma upoštevane in še to predvsem po zaslugi sindikatov in v strahu pred zagroženim referendumom. Vsi smo sicer soglašali s finančno konsolidacijo, vendar ne le na račun omejevanja pravne in socialne države, pač pa tudi z razvojnimi in prihodkovnimi ukrepi in s pravično porazdelitvijo bremen, kar se do sedaj ni zgodilo.

Med sprejetimi restrikcijami za udeležence NOB in žrtve vojnega nasilja so take, ki so veljavne tudi za vse druge upokojence: (začasna omejitev regresa za upokojence s pokojninami do 622 EUR, ukinitev regresa upokojencem nad 622 EUR pokojnine, začasna ukinitev valorizacije pokojnin). So pa posebne, ki so vezane na status vojnega veterana NOB. Za to kategorijo bo od 1.1.2013 dalje ukinjeno proračunsko plačevanje premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (okrog 24 EUR mesečno), ki jo bodo morali plačevati sami upravičenci. Izjema velja le za prejemnike socialnega veteranskega in invalidskega dodatka. Nadalje je za vse udeležence NOB in žrtve vojnega nasilja ukinjena možnost za zdraviliško in klimatsko zdravljenje, če ne gre za nadaljevano bolnišnično zdravljenje.
Po ideološki diskriminaciji diši odločba, da se udeležencem NOB zmanjša tisti del pokojnine, ki presega znesek 622 EUR in ni bil plačan s prispevki ter je zato obveznost državnega proračuna. Tako zmanjšanje npr. ne valja za vojne veterane 1991 in ne za obsojence v dachavskih procesih, velja pa za taboriščnike v Dachau in drugih morilskih nacističnih taboriščih.
Lestvica teh odbitkov, ki bo veljala s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona je takale:
- največ za 100 EUR, če pokojnina znaša od 622 do 777, 50 EUR;
- največ za 150 EUR, če pokojnina znaša od 777,50 do 933,00 EUR;
- največ za 200 EUR, če pokojnina znaša od 933,00 do 1.088,50 EUR;
- največ za 250 EUR, če pokojnina znaša od 1.088,50 EUR do 1.244,00 EUR;
- največ za 300 EUR, če pokojnina znaša od 1.244,00 EUR do 1.450,00 EUR in
- največ za 350 EUR, če znaša pokojnina nad 1.450,00 EUR.

O odbitkih bodo prizadeti obveščeni ob koncu meseca junija, pred izplačilom junijske pokojnine.

Ocenjujemo, da navedena restrikcija pokojnin za udeležence NOB sicer ne bo usodna, bo pa mnogim, zlasti v prvih treh skupinah, povzročila materialne težave, še več pa bo moralne škode zaradi omenjene diskriminacije. Na to smo opozorili pristojne ministre in vodje poslanskih skupin pred sprejemom zakona, očitno brez uspeha.

Težave za našo Zvezo in za združenja na terenu pa pričakujemo tudi v financiranju. Proračunska sredstva za delovanje veteranskih organizacij so v rebalansu proračuna znižana skupaj za 25 %. Po nepotrjeni informaciji naj bi država opustila financiranje na temelju letne pogodbe za programirane naloge v javnem interesu in redno nakazovanje v mesečnih zneskih in uveljavila dodeljevanje sredstev na temelju razpisov za konkretne projekte. To bi pomenilo uveljavljanje raznovrstnih nesorazmerij, vključno z ideološko diskriminacijo in popolno negotovost za pokrivanje rednih izdatkov.

Predsedstvo Zveze je o vseh teh restrikcijah razpravljajo na seji 5. junija 2012 in izreklo protest proti diskriminacijskim določbam o odbitkih pokojnin. Sklenilo je tudi, da bo ponovno odločalo o morebitnih nadaljnih ukrepih, ko bodo znani podatki o uresničevanju predvidenih pokojninskih odbitkov.

Slavko Grčar,
podpredsednik ZZB NOB Slovenije

Gospa Elena Pečarič nas je informirala o zbiranju podpisov za sprejem Zakona o osebni asistenci.
Čeprav v ZB podpisov ZA ne bomo zbirali, idejo in akcijo podpiramo, saj je tak zakon velikega pomena za hendikepirane in za humanizacijo družbe.

Vse člane in simpatizerje Zveze združenj borcev za vrednote NOB vabimo, da se udeležijo pogovora s predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tov.Janezom Stanovnikom, ki bo v petek, 25. maja 2012, ob 18. uri v dvorani knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani.
S predsednikom se bo pogovarjal Črt Kanoni, vstop je prost.
( Knjižnica se nahaja v prostorih nekdanje trgovine Supermarket v podhodu stavbe kavarne Evropa na Ajdovščini).

V počastitev 67. obletnice osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji, v katerem je umrlo tudi okoli 1500 Slovencev, je včeraj na kraju nekdanjega taborišča potekala osrednja mednarodna slovesnost. Slovesnosti se je udeležilo okoli 10.000 ljudi, največ mladih. Naše predstavnike je pozdravil predsednik mednarodnega odbora Mauthausen in nekdaj zaprt v tem taborišču Dušan Stefančič, ki je skupaj z nekdanjim taboriščnikom Jožetom Hlebanjo zaslužen, da ima Slovenija ob jugoslovanskem spomeniku tudi svoj spomenik, ki je replika spomenika, ki stoji na Ljubelju, kjer je bila podružnica taborišča Mauthausen.

 

Udeležili so se je tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, avstrijski kancler Werner Fayman in drugi člani avstrijske vlade, predstavniki slovenskega veleposlaništva v Avstriji ter preživeli taboriščniki, generalni sekretar ZZB  mag. Andrej Šušteršič, predstavniki koroških partizanov in delegacije iz 50 držav.

Ob glavnih sporočilih "Nikoli pozabiti!" in "Nikoli več fašizma!" so se udeleženci poklonili spominu na žrtve nacističnega režima. Izrazili so pripravljenost na boj proti fašizmu, rasizmu in vsem oblikam diskriminacije, je dejal predsednik avstrijskega odbora Mauthausen Willi Mernyi.

Še pred osrednjo slovesnostjo so pred tamkajšnjim slovenskim spomenikom ob navzočnosti častne straže Slovenske vojske pripravili spominsko slovesnost za v taborišču umrle slovenske žrtve in položili vence. Slavnostni govornik je bil župan Tržiča Borut Sajovic.

Že pred včerajšnjo slovesnostjo je v soboto popoldan pred krematorijem v Gusnu, kjer je bila ena od podružnic taborišča, potekala krajša mednarodna spominska slovesnost, ki se je je udeležila tudi delegacija slovenskih taboriščnikov. Spominska slovesnost je potekalai pred slovensko spominsko ploščo, odkrito leta 2004, kjer je generalni sekretar ZZB mag. Andrej Šušteršič položil venec v spomin na tam umrle slovenske taboriščnike.

Tega dogodka se je pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo RS udeležilo tudi preko 30 učencev in učiteljev osnovne šole Spodnja Šiška, ki so tam pripravili krajši kulturni program in si potem  ogledali oba taborišča pod strokovnim vodstvom kustosinje Monike Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani.

V času delovanja taborišča Mauthausen je bilo v njem med drugim zaprtih 4153 Slovencev, od teh jih je po nepopolnih podatkih 1500 tam tudi umrlo. Skupno je bilo v taborišču, ki je delovalo od leta 1938 do maja 1945, zaprtih okoli 200.000 taboriščnikov. Polovico so ubili, od tega 30.000 Poljakov.

 

Danes je Mauthausen javni spomenik in muzej, ki ga financirajo avstrijska vlada in združenja nekdanjih zapornikov.

STA, ZZB

Slovenci smo bili del antinacistične in antifašistične koalicije - vedno na strani domovine, vrednot in samostojnosti

Minister za obrambo Aleš Hojs je bil v soboto, 12. maja, v Topolšici slavnostni govornik na slovesnosti ob 67. obletnici podpisa kapitulacije nemške vojske v jugovzhodni Evropi ter s tem konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. Slovesnost je potekala v Spominskem parku Topolšica, kjer je minister pred začetkom slovesnosti tudi položil venec k spomeniku padlim borcem.
Minister Hojs je v svojem govoru izpostavil, da smo bili Slovenci del antinacistične in antifašistične koalicije, ki je izborila mir v Evropi. Zato je 9. maj pomemben dan za svetovni mir, ko so evropski narodi ponovno zadihali svobodo. Tega dne je bil prav v Topolšici pred 67 leti podpisan akt kapitulacije nemške vojske v jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo formalni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi. Po mnenju ministra smo se Slovenci v zgodovini vedno postavili na pravo stran, tako v drugi svetovni vojni, ko so bili slovenski partizani del zahodne antifašistične koalicije, kot tudi v času osamosvojitve Slovenije, ko smo se postavili na stran domovine, vrednot in samostojnosti. Leta 2004 smo vstopili v združeno Evropo in združeno vojaško zavezništvo. Vse to so pomembni mejniki za slovensko zgodovino. Prav zaradi teh mejnikov imamo v tej združeni Evropi svojo državo, s katero lahko sami upravljamo, imamo svoj jezik, pri tem pa nismo pozabili vrednot in zgodovine, je še izpostavil minister.
Pomemben garant naše suverenosti in vsega kar je Slovenski narod pridobil v svoji zgodovini je Slovenska vojska. Razmišljanja, da Slovenske vojske ne potrebujemo, so napačna. Ob tem je minister poudaril, da Slovenska vojska je in bo steber naše državnosti. Brez partizanov v narodnoosvobodilnem boju, brez naših veteranov v borbi za našo samostojno državo in brez današnje Slovenske vojske tudi države Slovenije ne bi bilo. Pri tem je še izpostavil, da tako kot smo bili med drugo svetovno vojno del antifašistične koalicije, ki je priborila svobodo Evropi in svetu, tako smo tudi danes zavezniki v Natu in Evropski uniji.
V svojem govoru udeležencem slovesnosti v Topolšici, je minister Hojs povedal nekaj misli o vladnih varčevalnih ukrepih in pri tem poudaril, da nihče v Sloveniji ne sprejema varčevalnih ukrepov zato, da nam bo vladal nekdo drug. Varčevalni ukrepi, ki so bili v petek potrjeni v Državnem zboru niso zato, da bo prišel nekdo iz Bruslja in povedal, kako moramo delati, ampak so zato, da bomo Slovenci jutri živeli bolje. Da bomo živeli tako, kot znamo, da bomo živeli z našo pridnostjo, našim umom in našo sposobnostjo, je še poudaril minister Aleš Hojs.

Vir: spletna stran MORS

„Odrekati se moramo, ampak proporcionalno in pravično,“ so bile najbolj odmevne besede Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, na letošnji slovesnosti ob Dnevu upora, ki jo je, namesto zaradi varčevalnih ukrepov odpovedane državne prireditve, tokrat gostila Ljubljana, v sodelovanju z nastopajočimi, ki so se odpovedali honorarju. Proslave so se udeležili tudi pomembni predstavniki slovenske politike, med njimi predsednik Danilo Türk, prvi predsednik RS Milan Kučan, podpredsednica državnega zbora Renata Brunskole in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Ljubljana – Pred enainsedemdesetimi leti, natančneje 26. aprila 1941 so v Ljubljani predstavniki nekaterih političnih strank in kulturnikov ustanovili Protiimperialistično Fronto, kasneje preimenovano v OF – Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Danes obeležujemo ta dan kot državni praznik, dan upora proti okupatorju. Prejšnja leta smo praznik obeležili tudi z državno proslavo, letos pa je, po odpovedi, pokroviteljstvo prevzela Mesta občina Ljubljana. Neposredni prenos je potekal na nacionalni televiziji in radiu.

Sončen Kongresni trg je bil tokrat povsem poln več kot deset tisoč obiskovalcev, prisotni so bili stari in mladi, vsi pa edini, da je dan upora proti okupatorju izjemnega pomena za našo državo, ki ga je vredno obeležiti, varčevalnim ukrepom navkljub. Da se da pripraviti prireditev, ki se usede v srca vsem, ki so jo spremljali, tudi z veliko manjšimi sredstvi, so dokazali vsi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju, ob tem pa so obiskovalci z žvižgi pospremili vest, da se proslave ni udeležil niti eden izmed članov sedanje slovenske vlade, kljub temu, da so bili bojda razlogi za odpoved proslave na državni ravni zgolj ekonomske narave.

Pomimohodu 360 praporščakov iz vse Slovenije (sedem praporov slovenskih veteranskih organizacij in ene italijanske ter prapori štirinajstih pokrajinskih združenj borcev NOB Slovenije), ki so zapolnili še poslednje proste kotičke Kongresnega trga, so obiskovalci vstali ob slovenski himni, ki jo je zaigral Orkester slovenske policije pod vodstvom Romana Grabnerja, nato pa prisluhnili Župančičevi pesmi OF.

„OF nas druži, OF nas brani,
OF neznance v hipu seznani,
OF je zvestoba med nami,
OF je zapisano v srcih, v očeh
in med žico bodečo na svojih smo tleh
in v duši svobodni ko v gori!“

Gostitelj Zoran Jankovič  je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen prireditve in spomnil, da je potrebno tradicijo spoštovati in s ponosom praznovati največje državne praznike ter da ob tem ne pristajajo na nepotrebne ukrepe, ki želijo uničiti socialnost, solidarnost, javno šolstvo, javno zdravstvo, kulturo in pa spomin na našo svetlo zgodovino.

Slavnostni govornik Janez Stanovnik  pa je na začetku govora spomnil na dolgotrajen boj slovenskega naroda, od kmečkih puntov, taborskega gibanja, majske deklaracije, TIGR-a in Maistra, partizanskega štiriletnega boja ter do odpora teritorialne obrambe in policije, da je prišel do lastne suverenosti. „Slovenski odpor je bil največje in najbolj veličastno prelomno dejanje v naši zgodovini,“ je še poudaril.

V svojem govoru je podal kar nekaj zgodovinskih dejstev, ki se jih ne da ponarediti, poudaril je pomembnost priključitve Primorske, saj je s tem Slovenija postala pomorska dežela, pomen delovanja odporniških gibanj, ki so se skrivala tudi v bunkerjih pod mestom Ljubljana, ni pa pozabil tudi na slovenske veterane: „V temeljno ustavno listino smo v preambuli v drugem paragrafu ponosno zapisali: upoštevajoč dejstvo, da je republika Slovenija že bila država. To smo zakoličili 27. septembra 1989, ko smo v ustavo zapisali zlato pravilo slovenske suverenosti, pravico do samoodločbe, ki so jo naši bratje, veterani vojne za Slovenijo, tudi uresničili.“

Janez Stanovnik je dejal, da je bila osvobodilna fronta sestavljena iz treh osnovnih politično ideoloških tokov takratne Slovenije: krščanskega, liberalnega in komunističnega.

„Komunisti so spoznali, da brez nacionalne emancipacije ne more biti tudi družbene preureditve. Krščanski socialisti in liberalci so pa prav tako spoznali in priznali, da bi bila narodna osvoboditev brez socialne pravičnosti prazna. Zato se je osvobodilno gibanje povezalo v svetovni tok antifašističnega gibanja.“ Slovenske enote so postale del zavezniških antifašističnih armad, ki so združevale demokratičen zahod in socialističen vzhod.

Pomembnost partizanskega upora je poudaril celo komandant Sredozemlja, Wilson, ki je po akciji v Baški grapi priznal našo vojsko za integralni del zavezniške vojske in operacije. „Slovenski partizani so pomagali osvoboditi Evropo, kar je nesporno in večno dejstvo,“ je še dejal Stanovnik. A vsem dejstvom navkljub se danes za odporniško gibanje oklicujejo tudi tisti, ki so bili proti oboroženemu uporu, zato jih je Janez Stanovnik tokrat spomnil na dokumente, ki dokazujejo nasprotno, med drugim tudi zapis iz ljubljanskega Škofijskega lista, 31. julija 1941, ki je pozdravil priključitev Slovenije k imperialistični Italiji meseca maja istega leta. Citat pravi: „Hvaležni smo bogu, ki je voditelju velike Italije navdihnil misli velikodušne pravičnosti in uvidevne modrosti s katero je predlagal njegovi visokosti kralju in cesarju ustanovitev Ljubljanske pokrajine.“

Kljub trpki usodi slovenskega naroda pa je Stanovnik dejal, da je trpljenje kot ogenj - uničuje pa tudi očiščuje, slovenski narod pa je s tem doživel nove vrednote. V narodov značaj se je vcepila socialna solidarnost in največja pridobitev narodnoosvobodilnega boja je ljudska demokracija. Da je izraz danes sicer zlorabljen, saj „za ljudsko demokracijo ni dovolj zgolj strankarska demokracija, samo parlamentarna razprava in polemika,“ je še poudaril Stanovnik. „Demokracija rabi glas naroda kakršen ste vi!“

Janez Stanovnik meni, da prezadolženost naroda vodi tudi v zmanjšanje suverenosti in zato vidi tri poti za rešitev iz zla: z zmanjšanjem zunanjih izdatkov, s povečanjem prihodkov in s povečanjem lastne produktivnosti, razvijanjem gospodarstva in kulture. Sedanjo vlado je okrcal, da pri varčevanju z zlatim pravilom upoštevajo samo prvo pot. „Po vojni smo temu rekli nacionalizacija. Varčevanje mora biti prostovoljno,“ in nadaljeval: „ne moremo pa jemati porodnicam in starkam v hribih. Odrekati se moramo, ampak proporcionalno in pravično. Sile, grožnje in prevara nas ne bodo pripeljale iz sedanje zagate.“

Poudaril je pomembnost dialoga in neustreznost pomanjkanja komunikacije ter enostranskih odločitev. „Dialog mora biti, ampak to ne sme biti dialog gluhih. Rešitev iz današnje zagate bomo rešili samo, če bomo spoštovali poštenost, pravičnost in socialno dogovarjanje,“ je zaključil Janez Stanovnik in požel velik aplavz.

Na prireditvi je k prazničnemu vzdušju pripomogel tudi Partizanski pevski zbor pod vodstvom Franceta Gornika in recitator Darko Nikolovski. Partizanska pesem je danes na Kongresnem trgu odmevala še dolgo po koncu prireditve, ko so se ugasnile kamere.

(Nataša Predalič, tvm)
__________________
fotografije: tvm

Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije smo obeležili dan upora in 71. obletnico OF slovenskega naroda. Častno listno je prejel partizan, poklicni vojak, poveljnik in dolgoletni predsednik mariborske borčevske organizacije Jože Berce.

"Že več kot sedem desetletij se zavzemamo za demokratično slovensko državo in za sodobno Evropo, vendar so vrednote, na katere se sklicujemo v naši organizaciji, postale za stranke, ki sicer sprejemajo NOB, pri uresničevanju njihove dnevne politike dokaj raztegljiv pojem," je na današnji slavnostni seji v počastitev jutrišnjega dneva boja proti okupatorju dejal slavnostni govornik Bogo Gorjan, nekdanji predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, in nadaljeval, „da s skrito obsodbo treh totalitarizmov in z izvrševanjem neoliberalistične evropske politike stvarno nastopajo proti vrednotam osvobodilnega in osamosvojitvenega boja.“ Kot je dejal, se posledice kažejo tako, da zapravljiva država hinavsko „štedi“ na račun državnega praznika, ki je zanj sicer največji praznik vseh Slovencev, „bogato pa podpirajo ustanove in nagrajujejo posameznike, ki zgodovino prilagajajo potrebam dedičev kolaboracije.“ Okrcal jih je, da kulturo sožitja nadomeščajo s kulturo ločevanja. Svoj govor je zaključil z apelom borčevski organizaciji, naj ne dopušča, da bi postala poligon za pridobivanje volilnih glasov prevarantskih strank, „saj smo dovolj ugledni, da lahko odpiramo pot novim političnim silam, ki se ne bodo slepo klanjale konservativnim silam v Evropi.
Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji počastili s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli Moški pevski zbor „Goršek Štefan – Čaki“ Šentjanž, OŠ „Jožeta Krajca“ Rakek, Zofija Podbregar – Sonja iz Celja, Miha Pogačar iz Postojne, Jože Simčič – Jelen in Vladimir Sluga, oba iz Ljubljane. Zlato plaketo za življenjsko delo je letos prejela dr. Zora Konjajev iz Ljubljane, častno listino, najvišje borčevsko priznanje, pa partizan, poklicni vojak in poveljnik Jože Berce, ki sodi med predsednike slovenskih občinskih organizacij ZB z najdaljšim stažem, saj mariborsko borčevsko organizacijo vodi že vse od leta 1985. V obrazložitvi smo zapisali, da je s svojim poštenim, preudarnim, predvsem pa preprostim in človeškim odnosom do ljudi, do sotovarišev in do nalog, ki jih je opravljal, ogromno prispeval k ugledu organizacije ZB v javnosti in k širitvi kroga tistih, ki jih moralne in etične vrednote slovenskega osvobodilnega boja pomenijo kažipot pri njihovem vsakdanjem ravnanju in ohranjanju zgodovinskega spomina na prelomne dogodke v narodovi zgodovini. Bogato vojaško kariero je zaključil s činom generalmajorja, med osamosvojitveno vojno pa je kot nekdanja vplivna vojaška osebnost odločilno pripomogel k temu, da JLA v Mariboru ni uresničila svojih groženj.
Ob tokratni priložnosti je med drugim dejal: “Današnja država Slovenija bi potrebovala Osvobodilno fronto, tako kot takrat, ko ji je uspelo v najtežjih trenutkih Slovenskega naroda združiti vse napredne sile in jih povesti v borbo proti okupatorju in zmagati."

Na Dan upora proti okupatorju, ki je bil vse do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo noči iz 26. na 27. april 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili proti-imperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobra dva tedna po okupaciji in razkosanju Slovenije.
 
Govor Boga Gorjana.

(Silvana Knok, tvm)
________________________________
fotografije: IP, tvm