Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 5. aprila 2011 obravnavalo pobude s seje Glavnega odbora Zveze in o tem sprejelo naslednje

                                                             S K L E P E

                        o dodatnih nalogah po pobudah s seje GO z dne 29.3.2011

1. Trajna aktualnost pobud o pomlajevanju članstva ZB

Pobude v zvezi s pomlajevanjem članstva ZB so vedno dobrodošle, so trajno aktualne in se ponavljajo. So pa že upoštevane v številnih sklepih in dokumentih Zveze in zadevajo naloge vseh organov, zlasti združenj in njihovih krajevnih organizacij.

2. Uporaba sodobne računalniške tehnologije v delovanju ZB

Predsedstvo soglaša, da naj bi strokovna služba Zveze pridobila ekspertna mnenja o tem, na kakšen način je mogoče uporabiti sodobno računalniško omrežje za namene in cilje ZB, zlasti za čim bolj sodobno in učinkovito promocijo vrednot NOB, kot nadaljevanje dosedanjih ukrepov na tem področju.
Predsedstvo soglaša tudi, da se na internetnem portalu ZZB NOB Slovenije odpre rubrika »Predlogi in pripombe« in aktualizira vse že odprte rubrike, ki niso redno oskrbovane.
Predsedstvo predlaga združenjem, da trajno spodbujajo in omogočajo računalniško opismenjevanje čim večjega števila naših članov, tudi starejših.

3. Podržavljanje spomenika na Cerju

Predsedstvo pritrjuje predlogu, da mora država prevzeti lastništvo in s tem tudi skrb za financiranje vzdrževanja in upravljanja Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Koncesijo za skrbništvo, vključno z ureditvijo in dopolnjevanjem zbirk in eksponatov v notranjih prostorih spomenika naj bo dodeljena Goriškemu muzeju.
Za realizacijo te naloge si bo Zveza prizadevala preko Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, po potrebi pa tudi na druge ustrezne načine.

4. Odnosi med Slovensko vojsko in verskimi skupnostmi

Komisija za obrambne in vojaške zadeve naj posebej temeljito prouči ustavno pravne možnosti in dejanske potrebe za delovanje duhovnikov različnih verskih skupnosti v Slovenski vojski, upoštevajoč načelo ločenosti cerkve in države. Pripravi naj ugotovitve in predloge, ki jih bo predsedstvo Zveze v primerni vsebini posredovalo pristojnim državnim organom še v letošnjem letu.

5. Dodatne vseslovenske proslave v letu 2012

Koordinacijski odbor enot in služb NOV in POS naj prouči predloga za dodatni vseslovenski proslavi v Cerknici ob 70. obletnici ustanovitve Notranjskega odreda in jubilejne proslave bojnega delovanja Kozjanskega odreda v Kozjem ali drugem primernem kraju.

6. Uvedba dodatnih priznanj ZB

Predsedstvo meni, da vrste in frekventiranost veljavnih priznanj ustreza in da ni potrebe po dodatnih. Doslej je bilo podeljenih dovolj Listin, Zlatih in Srebrnih plaket ter priznanj praporščakov, ki imajo po novem tudi poseben trak, primeren za uniforme. V številnih združenjih imajo tudi svoja priznanja.
Za civilne obleke je primernejša od traku priponka (značka), v miniaturni podobi plakete, n.pr. v rdeči barvi za Listino, v zlati barvi za Zlato plaketo in v srebrni za Srebrno plaketo. Predsedstvo bo z dopolnitvijo pravilnika to uveljavilo.

7. Zaščita zapuščine Edija Šelhausa

Predsedstvo soglaša, da je fotografsko zapuščino Edija Šelhausa, ki dokumentira dogodke iz NOB, potrebno zaščititi. Za ta namen bo dalo pobudo ustrezni javni ustanovi.

8. Skrb za čisto okolje

Članstvo naj kolikor mogoče sodeluje pri skrbi za čisto okolje ter pri dejavnostih trajnostnega , sonaravnega razvoja. Oboje potrebuje človeštvo za lastno preživetje in tudi kot odgovor zmeraj bolj surovemu in asocialnemu kapitalu, ki pušča za seboj družbeno duhovno in okoljno puščavo. Najmanj to lahko storimo zase in za prihodnje rodove.

9. Vključevanje vsebin NOB v izobraževalne in druge dejavnosti

Predsedstvo bo pripravilo vprašalnik za združenja s pomočjo katerega bi ugotovili koliko in na kakšen način opažajo (ugotavljajo) vključenost pozitivnih vsebin o NOB v rednem izobraževanju in v različnih drugih dejavnostih z mladimi. Aktualna je tudi registracija primerov dobre prakse.
Na podlagi teh ugotovitev bo predsedstvo obravnavalo zbirno informacijo in jo posredovalo organizacijam ZB.

10. Informacija o uresničevanju sklepov predsedstva na temelju pobud
       iz sej glavnega odbora Zveze

Strokovna služba Zveze bo do konca maja 2011 pripravila konkretno informacijo o tem, kako so ali bodo uresničeni sklepi predsedstva na pobude iz sej glavnega odbora Zveze z dne 22.12.2010 in 29.3.2011.


Številka: 06-1/11
Ljubljana, 5.3.2011
                                                                                                                        PREDSEDNIK
                                                                                                                        Janez Stanovnik

Na seji 29. marca 2011  je Glavni odbor Zveze združenj borcev NOB Slovenije sprejel, po daljši in plodni razpravi, naslednje sklepe:
1. Glavni odbor sprejema referat predsednika Zveze Janeza STANOVNIKA in soglaša z njegovimi stališči.
2. Glavni odbor sprejema:
- poročilo o delovanju Zveze v letu 2010;
- zaključni račun Zveze za leto 2010 z vsemi izkazi in obrazložitvami, vključno s poročilom nadzornega odbora.
3. Glavni odbor sprejema tudi:
- sporočilo organizacijam in članom ZB ob koncu mandata 2007-2011 (glej objavo);
- pobude iz razprave na način kot ga bo povzelo  predsedstvo Zveze:
- izjavo o blatenju komandanta Franca Rozmana-Staneta (glej objavo);
- kadrovski rokovnik (glej objavo).

Udeleženci razširjene seje Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije najodločneje zavračamo žalitve Mlade Slovenije - podmladka NSi na račun legendarnega poveljnika slovenske partizanske vojske Franca Rozmana - Staneta. S svojo podlo izjavo so pokazali popolno nepoznavanje in sprevračanje slovenske polpretekle zgodovine. Z blatenjem enega najsvetlejših likov slovenskega osvobodilnega boja, ki je bistveno prispeval k poznejši osamosvojitvi Slovenije, sami pobalinsko blatijo tudi vrednote slovenske zgodovine, ki nas v očeh svetovne javnosti legitimirajo kot verodostojnega partnerja v protihitlerjevski koaliciji.
Franc Rozman-Stane velja v relevantni svetovni in naši zgodovinski literaturi za človeka, ki je s svojim osebnim zgledom veliko pripomogel k velikemu ugledu slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Rozmanu ni šlo zgolj in samo za vojaške uspehe, v enaki meri mu je šlo tudi za moralno, etično plat odpora, za odnos do ljudi, ki so bojevali odločilni bolj za obstanek slovenskega naroda.
Če bi danes imeli v slovenskem političnem vrhu vsaj nekaj ljudi, kakršen je bil Franc Rozman-Stane, bi Slovenija bila resnično oaza na južni strani Alp, ne pa kloaka političnih razprtij in revanšističnega sprevračanja narodove zgodovine.

                                                                                         Glavni odbor ZZB NOB Slovenije

Na svoji zadnji sej v mandatu 2007 – 2011 je Glavni odbor Zveze pozitivno ocenil delovanje organizacije v preteklih štirih letih. To tem bolj, ker so bile splošne gospodarske, socialne in politične razmere večkrat močno neprijazne zaradi gospodarske krize in zaradi strankarskega in medijskega negativizma, pa tudi zavoljo stopnjevanega zgodovinskega relativizma in kriminalizacije prejšnjih obdobij, vključno z NOB.

Glavni odbor se zato zahvaljuje vsem funkcionarjem Zveze, kot tudi funkcionarjem združenj, njihovim krajevnim organizacijam, organom enot NOV in POS in vsem članom, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju Zveze in njenih organizacij. Zahvaljuje se tudi vsem tistim državnim, lokalnim in drugim organom in organizacijam, ki so tvorno sodelovali z nami.


V preteklem mandatu je bila podlaga za naše aktivno delovanje za ohranjanje in udejanjanje vrednost NOB v dokumentu "Programski temelji in usmeritve za delovanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije" (spletna stran ZZB NOB Slovenije ali brošura: Dokumenti reorganizirane ZB), v prenovljenem Statutu Zveze in v vsakoletnem programu nalog ter v letnih poročilih o njihovem uresničevanju. Taka naj bi bila programska podlaga tudi za naslednji mandat 2011-2015.

V navedenem okviru pa bo nujno potrebno:

a) Okrepiti javno prisotnost in vpliv na družbeno dogajanje in urejanje javnih zadev v smislu vrednot narodnoosvobodilnega boja in drugih pozitivnih vrednot za smotrn razvoj slovenske družbe in države. Pri tem je bolj kot doslej, zlasti v združenjih, potrebno izkoriščati možnosti neposrednega povezovanja s tiskanimi in elektronskimi mediji ter z organiziranjem aktualnih javnih tribun, okroglih miz, tematskih posvetovanj, sodelovanja v javnih razpravah, spodbujanja pisem bralcev, itd.;
b) Ohraniti in po možnosti celo povečati organizacijsko in kadrovsko kondicijo Zveze in njenih organizacij in organov, zlasti s sprejemanjem novih članov in s sprotnim pomlajevanjem in nadomeščanje članov organov, ki iz zdravstvenih in drugih razlogov ne morejo več opravljati svojih nalog;
c) Povečati interes za seznanjanje in prevzemanje dobrih praks v medsebojnem sodelovanju združenj v okviru pokrajine in med njimi;
d) Težiti k modernizaciji poslovanja s čim širšo uporabo računalniške tehnologije in drugih sodobnih sredstev in metod;
e) Vzdrževati in širiti pristne stike z borčevskimi organizacijami drugih držav, z drugimi domoljubnimi organizacijami civilne družbe, z veteranskimi organizacijami 1991, z občinami, šolami, turističnimi društvi in vsemi drugimi, ki imajo spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni kakorkoli sodelovati pri proslavah in pri drugih zadevah skupnega interesa.

Glavni odbor Zveze vabi vsa združenja, da v organih ali delovnih skupinah temeljito pregledajo svojo organiziranost in delovanje v luči temeljnih dokumentov iz 2. točke tega sporočila in ugotovijo, kaj je potrebno storiti za popestritev in zboljšanje kakovosti in učinkovitosti delovanja.
Dobrodošle bodo tudi ustrezne pobude za popestritev akcij Zveze. Pričakujemo jih do začetka junija 2011, da bi jih lahko upoštevali pri pripravi konstitutivne seje GO v septembru 2011.

Za uspešno delovanje zveze in združenj v mandatu 2007-2011 je bila bistvena podlaga v tovariškem medsebojnem sodelovanju in soodgovornosti med člani, med člani in funkcionarji in med samimi člani vodstev od krajevnih organizacij do Zveze. To veliko vrednoto moramo ohraniti in krepiti tudi v prihodnjem mandatu 2011-2015., kar je dragoceno vezivo in spodbuda za uspeh organizacije.

Številka: 06-1/11
V Ljubljani, 29.3.2011




Predsednik ZZB NOB Slovenije:                                      Člani delovnega predsedstva:
Janez Stanovnik                                                             Slavko Grčar
                                                                                       Jože Berce
                                                                                       dr. Maca Jogan

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 29.3.2011 sprejel rokovnik za pripravo kandidatnih list za organe in delovna telesa Zveze za novo mandatno obdobje 2011-2015, ki obsega naslednje roke:

• do 20. aprila sporočijo združenja Zvezi morebitne svoje predloge kandidatov za posamezne organe ali delovna telesa;
• do 20. maja pripravi mandatni odbor prvi predlog sestave organov in delovnih teles Zveze in ga pošlje združenjem v dopolnilne in spreminjevalne predloge;
• do 10. junija sporočijo združenja morebitne spreminjevalne ali dopolnilne predloge;
• do konca junija pripravi mandatni odbor končni predlog sestave organov in delovnih teles Zveze in ga predloži konstitutivni seji Glavnega odbora Zveze, ki bo 27. septembra 2011.

Komandant Stane – tvorec slovenske vojske

Prireditev „Samo en cvet“ pred rojstno hišo legendarnega komandanta Staneta ob 100. obletnici njegovega rojstva. Slavnostna govornika: Janez Stanovnik in Zora Konjajev.

Spodnje Pirniče - "Komandant Stane ni bil samo poveljnik slovenske vojske, ampak tudi njen ustanovitelj, njen tvorec, " so bile uvodne besede predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janeza Stanovnika na današnji prireditvi pred rojstno hišo španskega borca, partizana, vojaškega stratega in narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta v Pirničah, dan pred 100. obletnico njegovega rojstva. Prav zaradi tega jubileja je bila tradicionalna prireditev „Samo en cvet“, ki jo vsako leto organizira humanitarna Ustanova Franca Rozmana – Staneta v sodelovanju z borčevsko organizacijo, letos izjemoma v Pirničah, pod pokroviteljstvom Občine Medvode. Med udeleženci je bil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner in poveljnik sil Slovenske vojske Branimir Furlan.

Prvak borčevske organizacije Janez Stanovnik je komandanta Staneta označil za lik partizanskega odporniškega poveljnika, kot vojaškega stratega z znanjem in izkušnjami, pa tudi kot bojevnika s čutom tovarištva do svojih soborcev, ki so mu zaupali in prav to je zanj bistvo dobrega delovanja vojaške enote. "Stane ni bil politik, bil pa je državnik, ki se je zavedal, da je vojska hrbtenica države. Kot komandant slovenske vojske je vedel, da je njegova naloga braniti varnost naroda, njegovo čast in dostojanstvo," je še dodal in ob tokratni priložnosti okrcal tiste, ki so se obregnili ob podobo komandanta Staneta s peterokrako zvezdo na kovancu za dva evra, ki jih je Banka Slovenija dala v obtok prav v tem tednu, tisoč pa jih je bilo na razpolago tudi na tokratni prireditvi. Izrazil je zadovoljstvo, "da bo slava slovenskega odpora proti okupatorju in s tem tudi slava komandanta slovenske vojske obšla Evropo in svet" in požel aplavz več sto glave množice.
"Žal pa se pri nas kar naprej dogaja, da se tak dogodek pospremi z blatom in klevetami. Da bi nekdanji Hitlerjevi zapriseženci zabrisali sledove narodnega izdajstva, se poslužujejo laži in klevet," je bil oster Stanovnik.

Partizanska ikonografija na spominskem kovancu, ki je postalo plačilno sredstvo tako v Sloveniji kot Evropski uniji, v teh dneh namreč buri duhove. Nekateri komandanta Staneta omenjajo kot vojnega zločinca, bolj glasni pa so tisti, ki bi na spominskem kovancu raje zabeležili 20-letnico samostojne države.
"Mi, ki smo dočakali samostojno Slovenijo, moramo biti za to hvaležni tudi komandantu Stanetu. Dokazal je, da se je za ideale, svobodo in pravičnost vredno in potrebno boriti, ne glede na čas v katerem živimo," je bila zaključna misel pozdravnega nagovora župana Občine Medvode Stanislava Žagarja, ki je menil še," da zgodovino ne smejo pisati in prirejati ne zmagovalci in ne poraženci, ampak zgodovinarji, ki jih pri tem nihče ne ovira".

Življenjsko pot komandanta Staneta je na tokratni prireditvi orisala Zora Konjajev, ki je kot instrumentarka sodelovala pri operaciji, ko so mu hudo ranjenemu po nesreči pri preskušanju zavezniškega minometa leta 1944 v bolnišnici OF Kanižarica zaman skušali rešiti življenje. "Ko so Staneta po operaciji prinesli na posteljo, mu je prijatelj Luka želel olajšati ležanje. Vzel ga je v naročje in mu prigovarjal, naj se bori za življenje. Stane pa je odgovarjal, da čuti, kako mu življenjska energija odteka in kako so njegove moči vedno slabše. To je bil pretresljiv prizor. To je bila prava partizanska pieta," je podobo umirajočega komandanta Staneta v rokah zdravega in krepkega prijatelja opisala Konjajeva.

Franc Rozman je že v otroštvu in mladosti, kot tretji od štirih otrok v revni družini, želel doseči več kot so mu nudile življenjske okoliščine. Vojna mu je že pri treh letih vzela očeta in kmalu zatem še mamo, ki je šla po svetu s trebuhom za kruhom. Franc se je izučil za peka, se vključil v delavsko gibanje in že kot mlad fant želel uveljaviti svoje vojaške ambicije. Bil je med prvimi prostovoljci, ki so se leta 1936 pridružili republikanskim silam v španski državljanski vojni in hitro napredoval od vojaka do poveljnika bataljona. Po vrnitvi v domovino se je pridružil partizanom in bil na vodilnih položajih tako rekoč vse od leta 1942, ko so se začele ustanavljati slovenske brigade. Bil je tretji komandant slovenske partizanske vojske, vendar prvi, ki je bil imenovan kot vojak in ne kot politik. Kljub svoji mladosti je bil že legenda, karizmatična osebnost in eden redkih Slovencev, ki so mu to priznali še za čas življenja.

"....od zmag do zmag nas vodil je tovariš Stane!...," je na tokratni prireditvi pričakovano zapel tudi Partizanski pevski zbor. Nastopili so še medvoški kulturniki, vokalna skupina sester Trobec Žagar in pevec Anže Petrač. Na prireditveni prostor je prikorakala tudi gardna četa Slovenske vojske in člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav, ki so s svojo opravo dodali pridih pravega partizanskega mitinga. Že sicer so organizatorji obetali prireditev polno mladosti in zanosa.
„Pri scenariju prireditve me je vodila misel, da sta bila poleg boja in gorja v obdobju narodnoosvobodilne vojne vendarle tudi radost ter hrepenenje po svobodi in življenju. Zato današnja prireditev ni bila rekonstrukcija nekega življenja, ampak ideja, kako naj bo to umeščeno v spomin današnjega dne," je ob tej priložnosti povedal režiser prireditve Peter Militarev, ki je skupaj s kulturniki pirniškega Odra treh herojev postal eden od treh Glasnikov dobrih misli.
Na tokratni prireditvi jih je razglasil dosedanji predsednik Ustanove Franca Rozmana – Staneta Jože Vozny, ki je svoj zadnji govor v tej vlogi začel s pozdravom "smrt fašizmu!" in nadaljeval z zadovoljstvom, ker mu je množica odzdravila z vzklikom "svoboda narodu!", kajti kot je v nadaljevanju ugotavljal "se iz mišjih lukenj oglašajo tisti, ki niti krepke klofute niso prisolili fašistom, medtem ko je komandant Stane krepke zmage izbojeval in iz neukih pastirčkov in kmetov ter okorelih hlapcev naredil slovensko vojsko, ki je dala vetra onim, ki so nam grenili življenje."
Glasnika dobrih misli sta postala še Televizija Medvode in Vika Potočnik, ki bo aprila prevzela predsedstvo te humanitarne organizacije. "Moram reči, da sem to funkcijo prevzela najtežje doslej, saj gre za izjemno odgovornost, za visoko zastavljene lastne cilje in prepričana sem, da so prisotna tudi velika pričakovanja. Na vsakem koraku se bom trudila, da nas bodo združevale dobre misli in dobre ideje, s posluhom za krizo in revščino, za vse tiste, ki imajo manj, pa naj si bodo to mladi ali stari," je ob tej priložnost povedala Potočnikova.
(Silvana Knok, tvm)

POKRAJINSKIM SVETOM IN

ZDRUŽENJEM NA OBMOČJU PRIMORSKE

ZADEVA: Sporočilo v zvezi s problematiko prodaje nepremičnin tujcem


Civilna iniciativa Kras in civilna iniciativa Za Primorsko sta nedavno opozorili na problem prodaje nepremičnin tujim državljanom - iz držav članic EU - in v povezavi s tem na problem etnične sestave in nacionalne identitete zlasti v zahodnem delu Slovenije. Iz vrst članstva prihajajo s tem v zvezi vprašanja o stališču in o morebitni akciji Zveze borcev. Čeprav so organizacije ZZB na prizadetih območjih doslej samoiniciativno pravilno ravnale - največji del podpisnikov Deklaracije prihaja iz vrst našega članstva – se nam zdi potrebno, da to stališče s tem sporočilom podrobneje pojasnimo.
V zavzemanju stališča do tega vprašanja moramo imeti v mislih predvsem naslednje momente oziroma dejstva:
1. Iredentistični in profašistični krogi v sosednji Italiji se do danes niso sprijaznili z odločitvami mirovne konference in iz mirovnega sporazuma sledečih dvostranskih mednarodnih aktov. Nenehno smo priče ne samo zgodovinskega revizionizma, ampak tudi manipulacij in celo državnih postopkov, ki skušajo problematizirati povojno ozemeljsko ureditev. Pogosto smo bili namreč priče poskusom, da se dokončna mednarodnopravna ureditev »zaobide« s civilnopravno pridobitvijo lastnine nad ozemljem oziroma nepremičninami na ozemlju, ki je po krivični Rapalski pogodbi pripadlo takratni Kraljevini Italiji.
2. Vprašanje trgovanja z nepremičninami je bilo predmet obsežne in težke razprave ob pristopanju Slovenije v članstvo EU. Vprašanje je bilo rešeno z znanim španskim kompromisom, ki nam je pustil grenak priokus v ustih kljub zaščitnim ukrepom, ki jih navaja 37. člen pristopne pogodbe.
3. Slovenska država si je ves čas po osamosvojitvi močno prizadevala za izboljšanje odnosov z zahodno sosedo in prav zato pogosto ni protestirala ali se odzvala na nepravne in izzivalne postopke Italije in njenih vodilnih državnikov, zaradi česar je bila deležna upravičene kritike slovenskega prebivalstva v matični Republiki Sloveniji pa tudi med manjšino v Italiji. Trilateralni sestanek predsednikov v Trstu in nedavni obisk našega predsednika v Rimu sta v zadnjem času le prinesla določene - čeprav skromne - znake popuščanja tudi na strani Italije.
4. Čeprav je Slovenija kot članica EU vezana na »acqis communotaire« - skupno zakonodajo EU - praksa v drugih državah članicah dokazuje, da so mogoči nekateri posebni zaščitni ukrepi (primer Danske), za njihovo uveljavitev pa je treba pravočasno ukrepati. Rok za to je neposredno pred vrati. Predsednik vlade je v parlamentarni razpravi pojasnil, da je ustanovil medresorsko skupino, ki naj v najkrajšem času problem preuči in priporoči konkretno akcijo.
5. Problem ukrepanja v tem primeru pa se očitno kaže na dveh ravneh: prva je mednarodno ukrepanje slovenske vlade in konkretna administrativna praksa občinskih oblasti ter druga ravnanje samih zainteresiranih državljanov.

Naštete omejitvene elemente moramo imeti pred očmi, ko oblikujemo stališče in morebitno akcijo ZZB. Ponavljamo, spontana akcija našega članstva in naših organizacij na prizadetem območju 23 primorskih občin je bila pravilna in zasluži vse priznanje za izkazano politično zrelost in domoljubnost tamkajšnjih ljudi.
Očitno pa ne gre za enkraten problem, ki ga je treba in mogoče rešiti zgolj z ustreznim ukrepanjem državnih organov. Prav tako bi se samo »pritisk na vlado« lahko izkazal kot neproduktiven, ker bi omajal že tako zelo nizko verodostojnost vlade, ne bi pa prinesel pravih uspehov pri reševanju odprtega vprašanja s sosednjo državo.

V Zvezi borcev za vrednote NOB zato pričakujemo in priporočamo:

NA RAVNI VLADE:
- Natančno statistično določitev dejanskega stanja na terenu: število kupo-prodajnih transakcij po posameznih občinah (zgradbe, parcele in specifikacija, ali gre za stalno naseljevanje tujerodnega ali manjšinskega prebivalstva in s tem povezane morebitne spremembe etnične sestave lokalnega prebivalstva). Če je Geodetski zavod lahko pripravil - močno kontestirano - sliko stanja nepremičnin za vso Slovenijo, potem tako odslikavanje za Primorsko ne bi smelo biti problem.
- Pravno ekspertizo, kakšni ukrepi so mogoči in potrebni - pri Komisiji EU, da dosežemo posebno zaščito zaradi grobega kršenja normalnih pravil, ki vladajo v EU.
- Predlog ukrepov Republike Slovenije, ki so v jurisdikciji slovenske vlade: prostorsko planiranje, zaščita konkurence (glede na nemoralni dvig cen zaradi očitne prisotnosti nekomercialnih elementov - iredentizma).
- Resna preučitev možnosti za uzakonitev enega ali več obmejnih parkov z zaščitnim režimom kraške krajine in s posebnim sistemom uporabe oziroma spreminjanja namembnosti zemljišč in za njihovo pozidavo.
- Država naj bi sama ali skupaj z občinami oblikovala in financirala poseben sklad za odkup zemljišč in drugih nepremičnin - z morebitno prednostno pravico odkupa in z možnostjo censke konkurence.

NA RAVNI OBČIN OZIROMA UPRAVNIH ENOT:
- Ugotavljanje stanja na podlagi neposredne izkušnje - sporočila občanov, evidenca samolastnega izpostavljanja dvojezičnosti na nesporno homogeno slovenskih območjih.
- Ukrepanje v okviru obstoječih pooblastil samih občin: procedure pridobivanja gradbenega dovoljenja, procedure prijavljanja bivanja, procedure obdavčevanja itd.

NA RAVNI OBČANOV:
Na tej ravni pa morajo po našem mnenju ZZB in obe neposredno angažirani civilni iniciativi odločno ukrepati. Ko je v zgodnjih 20. letih Gentile uvedel svojo šolsko zakonodajo z odpravo slovenskih šol, je dr. Engelbert Besednjak, takrat poslanec v rimskem parlamentu, javno dejal: »Ukinjate slovenske šole, toda vedite: od danes naprej bo postala vsaka družina na Primorskem tudi slovenska šola.« In tako je tudi bilo, zato se je Primorska osvobodila z lastnimi močmi, čeprav ji velike sile niso bile naklonjene.

Organizacije ZZB morajo med primorskim prebivalstvom razvijati predvsem ponos, domoljubje in državljansko samozavest. Čeprav je res, da zaradi povečanega povpraševanja in dviga cen nepremičnin postaja prodaja nepremičnin mikavnejša, je prav tako res, da so proti taki razprodaji naših nepremičnin samo v nekaj dneh zbrali prek 5000 podpisov. To govori o tem, da so ljudje pripravljeni na odrekanje določenim materialno-finančnim koristim, da bi zaščitili narodno integriteto. Istočasno pa je treba spodbujati med slovenskim prebivalstvom v Republiki Sloveniji in manjšini pripravljenost za nakup izpraznjenih nepremičnin, ne da bi se s tem spreminjala etnična struktura teh delov Slovenje. Menimo, da bi se v tem smislu morala angažirati ZZB na celotnem slovenskem ozemlju. Predvsem pa je treba ohranjati in krepiti enotnost primorskega prebivalstva in organizacij civilne iniciative - kot je bil to primer že doslej - s ciljem zaščite nacionalnih interesov in preprečevanja izkoriščanja tako občutljivega vprašanja nacionalne identitete za politikantsko promocijo.

Predlagamo, da te naše razmisleke upoštevate v vaših razpravah in akcijah.

S tovariškimi pozdravi!

Ljubljana, 14.3.2011
                                                                                                    PREDSEDNIK
                                                                                                    Janez Stanovnik

Obveščeni tudi:
1. Vlada RS
2. Ministrstvo za zunanje zadeve
3. Ministrstvo za okolje in prostor
4. Pokrajinski sveti ZB za vrednote NOB izven Primorske
5. Svobodna misel
6. Spletna stran ZB

Banka Slovenije je ob 100-letnici rojstva narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta izdala spominski kovanec za 2 €, ki bodo v obtoku od 21. marca 2011 dalje.

Pri Deželni banki Slovenije (pooblaščena agentka Banke Slovenije za prodajo numizmatičnih izdelkov) bo poleg kovancev tudi v prodaji 2000 kartic s kovancem (prodajna cena 12 €) in 10.000 kovancev boljše kvalitete – proof (prodajna cena 9 €). Spominski kovanec za 2 € bo tudi v zbirki evrokovancev 2011, ki jo vsako leto izdaja Banka Slovenije. Zbirka bo v prodaji junija 2011.

V nedeljo 6. marca 2011 je bila v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma počastitev mednarodnega dneva žena, katerega je organiziral Mestni odbor Združenja borcev za vrednote NOB in Aktiv Veterank NOB, pokrovitelj pa je bil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je vse prisotne tudi pozdravil. Praznični nagovor  je imela slovenska gledališka in filmska igralka Milena Zupančič, kulturni del programa pa so oblikovali Partizanski pevski zbor in recitatorji, pod režijo Jožeta Voznya.

Predstavniki Zveze društev General Maister (ZDGM), Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Zveze društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), Zveze policijskih veteranskih društev Sever (Združenje Sever) in Društva MORiS Kočevska reka (Društvo MORiS) – podpisnic dogovora o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, so na 20. rednem sestanku Koordinacijskega odbora domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, dne 16. februarja 2011, med drugimi zadevami obravnavali in usklajevali aktivnosti, s katerimi bo obeležena 20. obletnica samostojnosti republike Slovenije in 70. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenskega ljudstva in začetek znamenitega narodno osvobodilnega gibanja ter upora proti okupatorju v letu 1941.

V razpravi o programu proslave teh obletnic so soglasno ugotovili, da so zgodovinski dogodki, ki se jih v jubilejnem letu 2011 še posebej spominjamo, izrednega in usodnega pomena v stoletnih prizadevanjih Slovencev za lastno državo , za svobodno in ustvarjalno življenje, za družbeno ureditev v katerem bo zagotovljeno spoštovanje človekoljubnih pravic, enakopravnost, pravna in socialna varnost, upravičen ekonomski in družbeni položaj slehernega človeka, v katerem bo vladala sloga, enotnost in zadovoljstvo ljudi.

Žal nas razmere v slovenski družbi v jubiljnem letu samostojbnosti opozarjajo, da je marsikaj v nasprotju s pričakovanji in idejami za katere smo se borili in v nasprotju z vrednotami, ki smo jih branili.

Zlasti smo zaskrbljeni zaradi stanja v slovenskem gospodarstvu, propadanja mnogih podjetij, nelikvidnosti, čedalje večjemu številu brezposelnih, ki so po letih poštenega dela postali socialni podpiranci, ki živijo v revščini.

Skrbi nas nespoštovanje pravnega reda, izigravanje pravnih predpisov, pojavov kriminala, premalo odločnega pregona nosilcev in soudeležencev v kriminalnih dejanjih, propadanja družbenega premoženja in kar je še posebej zaskrbljujoče, da so v to vpleteni (sicer redki), celo posamezniki iz pravosodnega aparata in zakonodajnih organov.

Poglablja se politična, družbena in socialna kriza vrednot, kriza identitete, ki je posledica neenotnosti in divergentnega delovanja parlamentarnih strank za svoje interese. Postavlja jo pred in nad splošne interese in namesto, da bi strnile napore pri iskanju izhoda iz krize ena drugim nagajajo ter s tem zmanjšujejo učinkovitost državnih in drugih organov, namesto, da bi nakazale smer razvoja Slovenije.

Zaskrbljujoči so poskusi razvrednotenja države; obrambno varnostnih struktur, organov pravosodja in celo institucije predsednika Republike. Slednje je še posebej zaskrbljujoče, saj se z namen diskriditacije predsednika države, uporabljajo raznovrstna podtikanja in sinuacije, ki mečejo zelo slabo luč na ugled države v mednarodnem okolju.

Vojni veterani, žrtve vojne in domoljubi, potomci borcev in braniteljev domovine smo ponosni na prispevek, ki smo ga v bojih za samostojno Slovenijo dali sami, naši očetje in dedje. Ne moremo pa biti ponosni na vse kar se negativnega dogaja v naši ljubi domovini. Zato v svoji zaskrbljenosti nad omenjenimi pojavi pozivamo vse politične stranke in družbene sile, državne organe Republike Slovenije in vse ljudi, ki pošteno mislijo, da se uprejo tovrstnim poskusom ustvarjanja afer in napetosti, ki onemogočajo normalno delo in izpolnjevanje temeljnega poslanstva skrbi za državo in njene prebivalce, za kar so bili izvoljeni oziroma imenovani, da svoje moči usmerijo k iskanju izhoda iz kriznih razmer v skupno dobro vseh državljanov in za razvoj Slovenije.

Zgodovinske izkušnje preteklega 20. stoletja pričajo, kam lahko pripeljejo neupravičeni napadi na osebo in inštitut predsednika republike, kot najvišjega predstavnika demokracije. V Weimarski republiki je nacionalistična desnica napadala s krivičnimi obtožbami predsednika Fridricha Eberta, ki je sicer na sodišču dobil satisfakcijo, toda slučaj je močno škodoval nemški demokraciji. Podobno se je dogajalo v Španiji, pred desničarskim pučem leta 1936. Iz novejšega časa pa je verjetno mlajšim poznan slučaj čilskega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ki ga je desnica poskušala na vse načine diskriditirati, kot uvod za svoj prevzem oblasti.

KOORDINACIJSKI ODBOR