(Iz predavanja dr. Mace Jogan, članice predsedstva Zveze, za novo izvoljene člane vodstev združenj, v Ljubljani 29.6.2011)

Pojem vrednota je v sodobnosti zelo pogosto navzoč v vsakdanjem govoru. O vrednotah zlasti veliko govorijo tisti, ki nasprotujejo različnim spremembam, ki jih prinaša uresničevanje človekovih pravic v drugi polovici 20.stoletja. Tako iz posvetnih kot zlasti iz cerkvenih krogov lahko dan za dnem slišimo razlage, da je »kriza vrednot«, da ni več vrednot, ipd. Nekateri še omenijo kakšno zanemarjeno vrednoto (npr. človekovo dostojanstvo), v glavnem pa ni natančnih sporočil, katere vrednote so v krizi, katere pa se posredno ali neposredno utrjujejo – zlasti z javnimi občili (mediji). Ocene, da ni več vrednot v družbi, temeljijo na predpostavki, da obstaja ena in edina pravilna lestvica vrednot in če se poskuša spremeniti to, potem je kriza vrednot nasploh, ne pa kriza nekih določenih vrednot (npr. patriarhalne družine kot vrednote).  Več >>

Stalni odbor Svetovne veteranske federacije za evropske zadeve je letos od 26. – 28. maja 2011 zasedal v ukrajinski prestolnici Kijevu. Na tokratnem zasedanju je dodatno dobilo na pomenu veteransko geslo o prijateljstvu preko meja, saj je sestanek evropskih veteranskih organizacij, prvič odkar obstaja Skupnost neodvisnih držav, potekal v eni od njenih držav članic. Dokaz tega, da so to sporočilo enako razumeli tudi naši ukrajinski gostitelji Vseukrajinska zveza Vojnih veteranov in Organizacija veteranov vojne v Afganistanu, je bila odlična organizacija zasedanja, pozornost ukrajinskih oblasti in znana slovanska gostoljubnost. Udeleženci zasedanja pa smo izkoristili priložnost, da smo se lahko v Kijevu poklonili pred več spominskimi obeležji žrtvam druge svetovne vojne in vojne v Afganistanu ter pred spomenike položili vence.

Letos je v Kijevu sodelovalo dvaindvajset držav članic Stalnega odbora za evropske zadeve, dve državi članici iz drugih območij (Angola, Maroko) in tri države opazovalke (Nemčija, Latvija in Uzbekistan). V enotni delegaciji iz Republike Slovenije so bile zastopane tri od štirih veteranskih organizacij, ki so članice Svetovne veteranske organizacije. V delegaciji so bili: Marjan Grabnar, podpredsednik in Mitja Jankovič, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), Anton Pozvek, generalni sekretar Združenja Sever (ZS) in spodaj podpisani Marko Pogačnik v imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB).

Ena od pomembnejših tem zasedanja so bila poročila nacionalnih organizacij o dejavnostih v obdobju zadnjih dveh let. Slovenija je pripravila poročilo s težiščem na pravni problematiki veteranov v Sloveniji, v ustni dopolnitvi poročila pa je med drugim izrazila bojazen pred morebitnimi vladnimi spremembami v zakonodaji tega področja, ki bi bile v škodo veteranov.

Ob koncu tridnevnega zasedanja je Stalni odbor sprejel tudi štiri resolucije. Na predlog Portugalske dve in sicer prvo s področja zdravstvenega varstva, v kateri Stalni odbor poziva članice Svetovne veteranske organizacije, naj vplivajo na svoje nacionalne vlade, da v sedanji globalni gospodarski krizi ne bi zmanjševale obstoječih pravic, pač pa naj raje nadaljujejo z izboljševanjem zdravstvenih in podpornih storitev namenjenih veteranom in žrtvam vojn, ki s staranjem potrebujejo vse več pomoči. V drugi resoluciji, ki jo je Stalni odbor prav tako na predlog Portugalske soglasno sprejel, poziva države, ki tega še niso storile, da naj pristopijo k prvi konvenciji ZN o pravicah vojnih invalidov in civilnih žrtev vojn. (Cilj Konvencije je invalidom omogočiti uživanje enakih pravic, kot jih lahko vsi ostali. To je prva celovita pogodba o človekovih pravicah, ki jo je ratificirala tudi EU. Podpisalo jo je vseh 27 držav članic EU, ni pa piscu znano ali jo je tudi že vseh 27 ratificiralo. Konvencija določa minimalne standarde za zaščito civilnih, političnih, družbenih in ekonomskih pravic invalidov op.p.). V tretji resoluciji, ki jo je pripravila Francija in jo je prav tako Stalni odbor soglasno sprejel, se poziva nacionalne veteranske organizacije, ne glede na njihova etnična, filozofska ali verska prepričanja, da povečajo napore in združijo sile v zavzemanju za mir v Evropi in za boljše medsebojno razumevanje. Od nas veteranov se pričakuje, da bomo še aktivnejši v boju proti rasizmu in ksenofobiji, ki v sedanji ekonomski in socialni krizi tudi v Evropi vse bolj narašča. Četrti predlog resolucije je predlagala delegacija SUBNOR-a Srbije v obliki poziva vladam BiH, Hrvaške, Črne gore in Srbije k takojšnjemu vračanju beguncev in razseljenih oseb iz obdobja vojnih konfliktov v devetdesetih letih, na svoje domove. V dokaj obširni razpravi je sodelovalo večje število delegacij in posledično je besedilo na koncu doživelo nekaj popravkov, vendar je bilo na koncu usklajeno v zadovoljstvo vseh prizadetih delegacij. Naša delegacija je s svojim konstruktivnim prispevkom in koordinacijo pri oblikovanju končnega besedila resolucije uspešno prispevala k doseženemu soglasju in tako je bila tudi ta resolucija, ob dveh vzdržanih (Izrael, Norveška), sprejeta z absolutno večino glasov.

Na predlog predsedujočega so bile na zasedanju oblikovane tudi nove delovne skupine za Severno, Zahodno, Vzhodno in Jugovzhodno Evropo (kamor je uvrščena tudi Slovenija), ter delovni skupini za ženska vprašanja in za ohranjanje spomina. Slovenska delegacija je na podlagi predhodnega soglasja drugih članic te skupine, pridobila pristanek Portugalske za vodenje naše skupine. Predlog je bil kasneje na zasedanju soglasno sprejet. Namen skupin je, da pripravijo koristne in kvalitetne programe in pobude za
aktivnosti nacionalnih zvez in celotnega Stalnega odbora za evropske zadeve.

Ob zaključku zasedanja je delegacija Črne Gore uradno napovedala njihovo kandidaturo organizacije naslednjega zasedanja Stalnega odbora za evropske zadeve v Črni Gori. Neformalno je bil predlog pozdravljen z aplavzom, formalna odločitev o tem pa bo sprejeta kasneje.

Ocenjujemo, da je 22. zasedanje Stalnega odbora za evropske zadeve ponudilo veliko priložnosti za koristno izmenjavo mnenj in izkušenj med delegacijami. Razlike v stopnji zaščite veteranov v Evropi so žal še vedno prevelike, zato so taka srečanja tudi v tem smislu dobra priložnost za medsebojno pomoč in izmenjavo izkušenj ter nasvetov. Taka srečanja pa so obenem priložnost tudi za krepitev vezi med veteranskimi organizacijami in za ustvarjanje prijateljstev preko meja. Ocenjujemo, da je bila slovenska delegacija ves čas zasedanja ena aktivnejših udeleženk, ki je s konstruktivnim odnosom v času zasedanja prispevala tudi k uspešnemu razreševanju morebitnih odprtih vprašanj. To nas zavezuje, da se bomo tudi v bodoče vsaj tako ali pa morda celo še bolj aktivno vključevali v mednarodno sodelovanje z veteranskimi organizacijami, prispevali k večji strpnosti med narodi in ljudmi, h krepitvi prijateljstev preko meja in seveda vsekakor tudi k povečani skrbi za veterane v Sloveniji in v svetu. Z našim aktivnim vključevanjem v mednarodno sodelovanje in v sodelovanje v okviru Stalnega odbora za evropske zadeve pa bomo lahko nadaljevali že letos, ko se bo na Norveškem sestala delovna skupina za ženska vprašanja.

Marko Pogačnik

"Obtožujemo" vsako kršenje človekovega dostojanstva

Slavnostni govornikl Jelko Kacin, poslanec v Evropskem parlamentu je v svojem govoru v Spominskem parku Mauthausen pod Ljubeljem poudaril:
Neobstoječi, izbrisani ali če hočete "manj vredni" ljudje so vedno odrinjeni, ogroženi, žrtvovani zato, da nekateri lažje hranijo lastne travme in frustracije. Tako kot v 30. letih, ki so prinesla socialni in nacionalni populizem, ta pa fašizem in nacizem, tako so tudi sedanji časi krize, gospodarske in moralne, pravo leglo populizma, ki mu za doseganje konflikta in polarizacije, obtoževanja, ločevanja in drugih diskriminatorskih ciljev ni nič sveto, še najmanj pa jih zanimajo človeške stiske in trpljenje," so bile besede slavnostnega govornika Jelka Kacina, poslanca v evropskem parlamentu, izrečene na današnji slovesnosti ob 66. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, ki je bil ena od več kot štiridesetih podružnic zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Kacin se je ob tem vprašal tudi, če se sploh zavedamo, koliko homofobije in ksenofobije je med nami. "Mar ne zahtevamo od držav, ki v naši bližini stopajo na pot evropskih integracij naj dovolijo, zavarujejo in izpeljejo parade ponosa, pri nas pa sredi Ljubljane pretepajo tuje geje in njihove prijatelje," se je vprašal in na zbrane apeliral, da aktivno oblikujejo javno mnenje in s svojim zgledom omogočijo mladi generaciji, da se upre ponavljanju napak iz preteklosti. Kot je še dejal, se je namenoma izognil govoru o 20. obletnici Slovenije, kljub vsemu pa je svoj govor zaključil z mislijo, da je ne bi bilo brez nesebičnega boja partizanov in trpljenja jetnikov ter brez Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Da je s pritiskom na tipko, ki na glasovalni napravi v parlamentu pomeni "da", v bistvu glasoval za človekove pravice oziroma pravice otrok, je z nedavnimi sprejemanjem nove družinske zakonodaje svoj nagovor aktualiziral tudi tržiški župan in poslanec v Državnem zboru Borut Sajovic. V nadaljevanju je pohvalil sodelovanje s sosednjo občino Borovlje na drugi strani državne meje in dodal, da predor, ki je nekdaj ločeval, danes združuje in povezuje. Že sicer je kot temeljno vodilo opredelil "sodelovanje, strpnost in spoštovanje človekovih pravic".
Pred spomenikom "Obtožujem" in na komemoraciji, ki sta jo pripravili Zveza združenj borcev za vrednote NOB in občina Tržič, se je v počastitev žrtev nacizma in njihovih osvoboditeljev, partizanov in zaveznikov, zbralo skoraj tisoč ljudi - nekdanji taboriščniki, njihovi svojci in številni borci, ne le iz Slovenije ampak tudi tujine. Med njimi je bil tudi Franc Vidmar iz Ribnice, edini še živi Slovenec, ki je delal na južnem delu taborišča. Zbrane je v imenu 15- članske delegacije združenja francoskih taboriščnikov in svojcev nagovoril Daniel Simon, ki je prav tako opozoril na pogostnost ksenofobičnih dejanj v današnji družbi. V imenu italijanske delegacije je spregovorila Dunja Nanut, predsednica vsedržavnega združenja bivših deportirancev iz Trsta, udeležence pa je pozdravil tudi predstavnik mednarodnega odbora Mauthausen za Koroško Thomas Frankl, ki se je ob tej priložnosti v svojem in sestrinem imenu zahvalil tistim družinam, ki so med drugo svetovno vojno poskrbele, da so preživele številne židovske sirote.
Taborišče pod Ljubeljem, ki so ga med drugo svetovno vojno postavili Nemci, da bi zbrana delavna sila z izgradnjo ljubeljskega predora izboljšala prometne poti nemške vojske do Jugoslavije, je bilo edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Pod budnim očesom stražarjev na šestih stolpih in za tri metre visoko žico je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo 2000 političnih internirancev 13 evropskih narodov; več kot polovica iz Francije, ostali pa iz Poljske, Sovjetske zveze, Češke, Slovaške, Belgije, Luksemburga, Italije, Norveške in bivših Jugoslovanskih republik. V tem času so izgradili 1542 metrov dolg predor, skozi katerega je prvi avtomobil zapeljal 4. decembra 1944.

Spomenik trpinčenim in umrlim v delavskem taborišču Mauthausen-Ljubelj, postavljen desno od ceste Tržič - Ljubelj, je delo arhitekta Borisa Kobeta in kovača Jožeta Bertonclja. Sestavljen je iz petih s kamnom zidanih krakov, ki v sredini tvorijo krog, v katerem je skulptura okostnjaka z visoko vzdignjenimi rokami in "živim" srcem. Na njegovem podstavku je zapisano " J'ACCUSE", kar pomeni "obtožujem". Na drugi strani ceste pa je travnik, kjer so ostanki delavskega taborišča; temelji in ostanki zidov taboriščnih stavb in oznake o njihovih položajih; med drugim tudi krematorija, v katerem so sežgali okrog 40 internirancev. Teh bi bilo še bistveno več, vendar so izmučene in bolne jetnike vračali nazaj v Mauthausen.

V programu slovesnosti, ki ga je povezovala Marjetka Vakslej so sodelovali učenci podružnične šole Podljubelj, v sodelovanju s Glasbeno šolo Tržič in Glasbeno šolo Svarun, orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Gregorja Vidmarja.
Silvana Knok, tvm

Ne glorije, ampak žrtve za narod

Na tisoče ljudi na osrednji prireditev ob 70. obletnici OF slovenskega naroda in ob dnevu zmage, miru in Evrope je na Prešernovem trgu v Ljubljani počastilo ta velik dogodek. Slavnostni govornik je bil Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB.

Janez Stanovnik je med drugim poudaril  "... Zato ne predlagam nikakršnih glorij, ampak žrtvovanje. Partizani smo se opredelili za NOB, zavedajoč se, da je to veliko tveganje in za nami je ostalo prav toliko padlih tovarišev, kot nas je preživelih. Zato se obračam na predsednika, zavedajoč se, da to pomeni prošnjo za žrtve. Žrtvovali se bodo tisti, ki bodo prevzeli nase odgovornost reševanja težkih problemov, ki v danem trenutku zdijo nerešljivi, žrtvovali pa se bodo tudi tisti, ki jih bo predsednik povabil, da se umaknejo," . To so besede, s katerimi je slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik borčevske organizacije, na današnji osrednji in tudi najmnožičnejši prireditvi ob 70. obletnici OF zaključil apel na predsednika RS Danila Türka, naj ob podpori zbrane množice in ob "svoji moralni drži, diplomatski izkušnji in znanstveni podlagi" postane mediator, ki bo skušal današnje krizne razmere na vseh področjih pripeljati v normalne in rešiti domovino - tudi z izbiro novih ljudi.

Obžaloval je dejstvo, da je zvestobo narodu zamenjal egoizem, samovšečnost in sebičnost.

Osvobodilno fronto je označil za največji prelomni dogodek v slovenski zgodovini, saj "smo Slovenci iz objekta zgodovine postali subjekt in gospodarji lastne usode". Po Stanovnikovih besedah je OF štiri leta načrtno gradila svojo državo, saj je na svoj prapor zapisala: združeno Slovenijo, samoodločbo slovenskega naroda, narodno vojsko in tudi ljudsko demokracijo. Ob tem je obžaloval dejstvo, da se je prav slednja takoj po vojni izrodila. "Žal so osamosvojitelji delali prav take napake kot mi leta 1945. Denacionalizacija je bila prav tako zgrešena kot predhodna nacionalizacija. Če smo mi napravili krivice leta 1945, je popravljanje krivic napravilo več krivic kot pa popravilo. Če so bile napake v našem represivnem aparatu, so bile zahteve lustracije po letu 1990 nič manjša napaka kot tiste leta 1945...," je ob bučnih aplavzih množice Stanovnik potegnil vzporednice z dogajanji po osamosvojitveni vojni.

Na zborovanju v počastitev OF in osvoboditve Ljubljane, ki jo je v sodelovanju z ljubljansko občino organizirala borčevska organizacija, je zbrane nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je poudaril, da ne smemo dopustiti, da bi kdo spreminjal zgodovino, saj je le ta ena, ki pravi, da smo bili na strani zmagovalcev. Največji val navdušenja pa je požel že med uvodnim pozdravom: "Rad bi pozdravil tudi vidne osebnosti naše opozicije v državnem zboru, pa žal nobenega ne vidim. To so tisti, ki meni in nam razlagajo idejo o spravi in sodelovanju, pa ne pridejo proslavit praznika našega glavnega mesta, naše Ljubljane." Poleg obrambne ministrice Ljubice Jelušič, finančnega ministra Francija Križaniča in šolskega ministra dr. Igorja Lukšiča so se slovesnosti udeležili tudi podpredsednik državnega zbora Miran Potrč,  predstavniki tujih veleposlaništev pri nas, predstavniki borčevskih organizacij iz dežel bivše Jugoslavije, delegacije partizanskih združenj iz zamejstva in predstavnika zavezniških misij v času NOB; John Earl in Robert  Plann.

V kulturnem programu,  so poleg Partizanskega pevskega zbora nastopili še Orkester Slovenske vojske, pevec Andraž Petrač in  Jerica Mrzel, ki je  prireditev zaključiai z Vipotnikovimi verzi: "....kar je velikega, rodi trpljenje, zbežite sence, vzidi čisti dan."

Na prav tak lep sončni dan, kot je bil današnji, so 9. maja 1945, vkorakale v Ljubljano enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in osvobodile mesto. Ob 5. uri zjutraj sta sirena na glavnem kolodvoru in razobešena zastava na gradu oznanili, da je štiriletna okupacija glavnega mesta končana. Ob pol sedmih se je oglasila še kukavica radia Svobodna Ljubljana, kasneje je zazvonilo v ljubljanskih cerkvah, na magistratu pa je simbolično zaplapolala slovenska zastava. Naslednjega dne je v prestolnico prišla tudi narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini.

V spomin na te dogodke praznuje mesto Ljubljana 9. maja enega od svojih dveh praznikov, ki ga že vrsto let poleg drugih prireditev zaznamuje tudi pohod po 35 kilometrov dolgi Poti spominov in tovarištva, letos že 55. po vrsti, ter tek trojk; po trasi, kjer je nekoč stala žičnata ograja.

Govor Janeza Stanovnika.

Generacija velike odgovornosti

Tradicionalno srečanje na Orlah v počastitev praznika Ljubljane, dneva miru in dneva osvoboditve glavnega mesta. Slavnostni govornik je bil akademik dr. Matjaž Kmecl.

Orle - "Lahko bi na skrivaj računal, da se bo malo poskril in potem v mesto prijezdil živ in zdrav na belem konju, slavljen in občudovan, tvegane stvari pa naj opravijo drugi. Lahko bi tako računal - vendar ni. Poslušal je svojo dolžnost in mnogi so pri tem padli. Bili so generacija velike odgovornosti," je bilo eno izmed sporočil, ki ga je na današnji žalni slovesnosti ob spomeniku padlim osvoboditeljem slovenske prestolnice na Orlah podal slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in potegnil vzporednice s sedanjostjo: "Sedaj pa, kot da se je ta samozavest sesula. Vse počenjamo, da nam ne bi bilo potrebno nič storiti. Naša politika je "alibična". Naši poslanci se obnašajo, kot da jih ni zraven. Poskrbeli so za referendumsko ero, ki govori, da so za vse krivi drugi. Pozicija ali opozicija - to je vse vseeno, vsekakor pa drugi".

Kmecl ni spomnil le na padle borce tik pred svobodo, ampak tudi na vse tiste, ki so bili tik pred tem usmrčeni, pa se za ta dejanja nikoli nihče ni opravičil. Z besedami, da "sprave s človeško podlostjo ne more biti" je požel aplavz številnih udeležencev slovesnosti, ki niso mogli skriti čustev ob srečanju s soborci in obujanju spominov na življenje pod okupacijo znotraj bodeče žice. Med njimi so bili tudi tisti, ki se še dobro spominjajo 7. maja 1945, ko so se razvneli hudi boji na vsej okupatorjevi obrambni črti pred Ljubljano. Najmočnejša je bila prav sovražnikova obramba na Orlah, ki jo je 15. partizanska brigada strla šele 9. maja zgodaj zjutraj. Na zadnji okupatorjevi utrdbi pred Ljubljano je dva dni pred svobodo samo v Gubčevi brigadi padlo skoraj 60 partizanov, več kot 70 pa jih je bilo ranjenih. Veliko žrtev pa je bilo tudi v Levstikovi in Ljubljanski brigadi. "Orle so naša bolečina, ker smo tukaj padali pod močno okupatorjevo artilerijo, in naša radost, saj smo vedeli, da je za tem hribom naš cilj - Ljubljana," pravi zadnji še živeči komandant, ki se je boril na Orlah, Marko Vrhunc; kasnejši diplomat, med drugim tudi Titov tajnik, profesor in avtor številnih knjig.
Župan občine Škofljica Ivan Jordan se je zbranim "tovarišicam in tovarišem" zahvalil za svobodo in osvoboditev Ljubljane in poudaril, da ne smejo dopustiti, da bi "dnevna politika" spreminjala zgodovino in resnico. Med drugim je apeliral tudi na ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, naj razmislili o vodstvu te države, saj jo "lahko reši le gospodarstvenik njegovega kova". Da narod brez spoštovanja preteklosti nima prihodnosti, je v svojem nagovoru dejal tudi Zoran Jankovič, okrcal razdvojenost politike pri temeljnih vprašanjih Slovenije in prisotne pozval, naj povedo kaj želijo, saj "če ste bili pripravljeni dati življenje, je vaša pravica in dolžnost, da poveste kaj želite". Povzel je besede "komandanta Janeza Stanovnika", izrečene ob 60. obletnici OF, naj mladi pridejo pod zastavo partizanstva: "Potrebujemo vse to, kar ste imeli vi, ko ste šli v boj: pogum, solidarnost, sodelovanje, medsebojno spoštovanje in željo po svobodi."

Kulturni program so skupaj z učenci Osnovne šole Škofljica pripravil še kvintet godal Slovenske vojske in Partizanski pevski zbor, ki je med drugim zapel tudi Borovo Hej brigade, ob spremljavi številne množice, ki jim je vzneseno pritegnila in marsikomu se je orosilo oko in zadrhtele ustnice ob prepevanju verzov: "....Čez poljane požgane tja do bele Ljubljane, naša vojska prodre kot vihar!..."

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 3. maja 2011 tehtalo razloge za in proti spremembam v pokojninskem sistemu in nato soglasno sprejelo naslednjo

                                                                Izjavo o pokojninski reformi

V Zvezi borcev Slovenije smo podprli novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že ob sprejemanju v Državnem zboru RS. Tedaj smo ocenili, da ni čas za politikantska spodtikanja, ker demografski in ekonomski razlogi nujno narekujejo spremembe. Tako smo prepričani tudi danes, saj gre pri tem za bistvene interese sedanjih, še bolj pa bodočih zaposlenih in upokojencev. Vsi kazalci nas prepričujejo tako. Življenjska doba se je bistveno podaljšala in se vsako leto še podaljšuje, sporedno s tem se podaljšuje tudi doba uživanja pokojnine, ki se je od 14 let in 11 mesecev v letu 2001 podaljšala že na 18 let in 10 mesecev v letu 2010 in se bo vsako nadaljno leto še podaljševala. Tudi starost ob upokojitvi se veča in je lani že dosegla povprečno 60 let in 2 meseca. Vse večja je tudi obremenjenost državnega proračuna, ki bo letos v pokojninsko blagajno prispeval že 1.329 milijonov EUR ali kar 27,3 % vseh pokojninskih izdatkov in vsako leto je ta proračunska obveznost večja. Ni nepomembno tudi, da so vse države Evropske unije že uveljavile upokojitveno starost 65 let, nekatere celo 67 let. Nadalje moramo upoštevati, da je pokojninska reforma pomemben element v določanju bonitetne pozicije Slovenije v mednarodnih finančnih transakcijah, na kar nas nenehoma opozarjajo mednarodni denarni sklad in bonitetne institucije. Z življenjsko dobo se podaljšuje tudi delovna sposobnost zaposlenih, za najtežja delovna mesta n.pr. v rudarstvu, gradbeništvu in še kje pa je predvideno posebno zavarovanje in torej ugodnejše upokojevanje. Podaljšanje upokojitvene dobe in starosti bo močno olajšano tudi z dolgoletnim postopnim prehodnim obdobjem.

Zakon pa ima razen novih upokojitvenih pogojev tudi več drugih določb, ki so ugodnejše od dosedanjih. Tako ukinja znameniti 151. člen, zaradi katerega so upokojencem vsako leto znižali pokojnine v razmerju s plačami za 0,6 % mesečno ali v letnem seštevku za 7,2 %. Zaradi tega se je razmerje med starostnimi pokojninami in poprečnimi plačami znižalo od 75,3 % v letu 2000 na 66 % v letu 2010. V novem zakonu je tudi razbremenjena pokojninska blagajna raznih nepokojninskih socialnih pomoči, ki bodo prenesene na socialne službe, prepovedan je odpis, odlog ali obročno odplačevanje pokojninskih prispevkov, stimulirano je zaposlovanje mladih, normalizirane so osnove za pokojninske prispevke za zasebnike in pavšaliste, ohranjena je valorizacija pokojnin upoštevajoč rast plač in življenjskih stroškov.

Vse to pritrjuje našemu pozitivnemu odnosu do sprejete pokojninske reforme in zato priporočamo članstvu in državljanom, da se referenduma udeležijo in da glasujejo za potrditev demokratično sprejetega zakona o pokojninski reformi.

                                                                                                                Predsedstvo
                                                                                                              ZZB NOB Slovenije

 

Na državni počastitvi dneva upora proti okupatorju, v Cankarjevem domu v Ljubljalni, je bil slavnostni govornik dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.

Govor.

 

V Severnem parku ob Župančičevi jami v Ljubljani je bila dne 26. aprila 2011, ob počastitvi 70-letnice OF, slovesnost ob odkritju spomenika kulturnim delavcem padlim v narodnoosvobodilnem boju Slovenije. Spomenik je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata, ki ga je umetnik podaril Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Zbrane je pozdravil župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković, slavnostni govornik pa je bil pesnik akademik Ciril Zlobec. Za kulturni program je poskrbel partizanski pevski zbor in recitatorji gledališkega studia Pionirskega doma Lljubljana ob prisotnosti praporščakov mestne organizacije ZB Ljubljana. Spomenik so odkrili akademik Ciril Zlobec, ministrica za obrambo dr Ljubica Jelušič, Zoran Janković in Janez Stanovnik.Slovesnosti se je udeležil poleg velikega števila ljubljančanov tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner.

OF – iz objekta zgodovine v subjekt lastne usode

Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije s podelitvijo priznanj je  bil  26.4.2011 v Ljubljani obeležen dan upora proti okupatorju in 70. obletnica OF slovenskega naroda. Častno listno sta prejela zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe.

Ljubljana - "Osvobodilna fronta je bila najsilnejši prelomni dogodek v slovenski zgodovini, saj smo Slovenci iz objekta zgodovine postali subjekt lastne usode," je na današnji slavnostni seji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v počastitev jutrišnjega dneva boja proti okupatorju in 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda povzel besede svojih predhodnikov njen prvak Janez Stanovnik, ki je že s svojim prihodom v Stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, v spremstvu obrambne ministrice Ljubice Jelušič in nekdanjega predsednika RS Milana Kučana, požel stoječe ovacije.

Po Stanovnikovih besedah je bila OF posledica spontane naravne erupcije patriotizma v slovenskem človeku, saj ko je bil ta obsojen na smrt, je bil odpor odločitev srca in ne racionalne odločitve. Kot pravi še, je šel v odpor, ker je bil v to prisiljen in mu je to velevalo naše naravno in nacionalno bistvo ne glede na ideološke ali drugačne opredelitve. "Skupaj so stopili predstavniki osnovnih svetovnonazorskih pogledov - kristjani, liberalci, komunisti, kulturniki in se odločili za upor," je nadaljeval Stanovnik in med drugim dejal, da je OF štiri leta načrtno gradila svojo državo: "V svojem programu kot cilj ni zapisala le oborožen boj proti okupatorju, ampak tudi, da se bo borila za združeno Slovenijo, za ljudsko demokracijo, za samoodločbo slovenskega naroda in da bo zgradila slovensko narodno vojsko, ki bo hrbtenica slovenske države."

V nadaljevanju je obžaloval dejstvo, da se egoizem in samovšečnost postavlja pred obvezo skupnosti, narodu ter državi in da se ne spoštuje krvi davek, ki je bil plačan med NOB in osamosvojitveno vojno. "Ne morem razumeti, da si nekdo drzne igrati svojo politično igro v interesu države," je še dodal in apeliral na predsednika RS Danila Türka, naj zbere okrog sebe ugledne ljudi, ki naj predstavijo svoje mnenja in svoje poglede na prihodnost države. Drugi apel pa je naslovil na mlade, naj se pridružijo borčevski organizaciji, ki neguje vrednote OF.

Svoj govor je zaključil z besedami: "Zato kličem mladi generaciji naj stopijo pod prapore partizanstva, ki je že enkrat rešil domovino, pa jo bo še enkrat."

Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji počastili s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli: Garda Slovenske vojske, OŠ Vide Pregrac, Irma Černac, Vida Vavken, Vitja Rode, Stane Markič, Franta Komel, Ivan Bajt, Milan Lozej, Lojze Maslo, Danilo Perčič in Jožef Tomažič. Častno listino, najvišje borčevsko priznanje, pa sta letos prejela zgodovinarja in dobra poznavalca novejše zgodovine slovenskega naroda; profesor na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in avtor številnih monografij, časopisnih člankov, tekstov za radijske ter televizijske oddaje in več kot 180 znanstvenih razprav dr. Jože Pirjavec in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter avtor in soavtor več knjig in šolskih učbenikov dr. Božo Repe. V obrazložitvi so zapisali, da častno listino prejmeta zlasti za obsežno in kakovostno publiciranje, pedagoško delovanje in raziskovalno delo o NOB. "Dve misli se mi porajata, ena bo zazrta v preteklost, druga pa v sedanjost in bodočnost. Najprej bi se rad zahvalil generaciji, ki je izpeljala NOB, saj se kot Primorec in Tržačan zavedam, da me brez OF danes ne bi bilo tukaj, tako kot najbrž ne bi bilo nobenega Slovenca. Tej generaciji, ki je prevzela nase trpljenje, žrtve in tudi slavo, je potrebno izreči vse priznanje. Nočem biti preveč kritičen do izkušnje, ki smo jo imeli v zadnjih 20 letih, saj smo marsikaj dosegli in ustvarili, toda reči, da nismo v krizi, predvsem moralni, bi ne bilo resnično. Mislim, da mora naša generacija in mlajše znova ustvariti Osvobodilno fronto slovenskega naroda," je ob tej priložnosti dejal dr. Jože Pirjavec.

"...OF nas druži, OF nas brani, OF neznanca v hipu seznani, OF je zvestoba med nami...," so verzi iz Župančičeve ode osvobodilni fronti, ki jih je tokrat prebirala igralka Jerca Mrzel v programu, ki so ga sooblikovali še pevec Anže Petrač in kvintet trobil SV. Z dnevom upora proti okupatorju, ki je bil do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo 26. aprila 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili proti-imperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobra dva tedna po okupaciji in razkosanju Slovenije.

Kot je borčevska organizacija zapisala že v spomenici ob 70. obletnici, je z Osvobodilno fronto slovenskega naroda, vzplamtela nova slovenska zavest: iz naroda hlapcev naj bi z uporom postal narod svobodnih gospodarjev, ki naj si "piše sodbo sam".

Janez Stanovnik predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije in načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner sta ob prazniku dnevu upora in ob praznovanju 70. obletnice ustanovitve OF, pred grobnico narodnih herojev v Ljubljani položila venec. Ob spremljavi kvinteta Slovenske vojske in častne čete Slovenske vojske ter praporščaki ZZB se je polaganja venca udeležilo še okoli 100 občanov.