KRIZA VREDNOT IN NEOFAŠIZEM V EVROPI

Gorica, 8. junij 2013

Kriza vrednot in neofašizem v Evropi je bila tema srečanja čezmejnih združenj partizanov v Gorici na katerem so spregovorili Roberto Galtieri, tajnik vsedržavnega združenja partizanov Italije v Belgiji, akademik Ciril Zlobec, član Sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ivan Fumić, član predsedstva Zveze antifašističnih borcev in antifašistov republike Hrvaške in Katja Sturm Schnabl, predsednica Zveze koroških partizanov.
Udeleženci srečanja so ob zaključku sprejeli dokument, ki ga bodo poslali voditeljem 28 držav Evropske Unije (tudi Hrvaški), predsednikom vlad in parlamentov, predsednikoma evropske komisije in parlamenta ter načelnikom poslanskih skupin v evropskem parlamentu. Zaključni dokument v katerem predstavniki borcev, ki so se v drugi svetovni vojni borili za osvoboditev svojih narodov in Evrope izpod nacističnega in fašističnega jarma, pozivajo evropske demokratične sile, naj ne podcenjujejo nevarnosti in tveganj, ki ogrožajo Evropo, ker se izgubljajo vrednote demokracije, svobode in socialne pravičnosti, za katere je bilo potrebno toliko žrtev in odrekanja v borbi proti nacifašizmu, so povzeli in podpisali Carlo Smuraglia, predsednik vsedržavnega združenja italijanskih partizanov, predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik, Ratko Maričić, predsednik hrvaških borcev in antifašistov ter Katja Sturm – Schnabl.
Med udeleženci je bilo tudi več kot 100 dijakinj in dijakov višješolskih zavodov Sandro Pertini iz Tržiča in Gabriele D'Annunzio iz Gorice.

Janez Alič,
član predsedstva ZZB NOB Slovenije

Resolucija - Gorica  (.pdf 1.2MB)

"Obtožujemo" v opomin in trajen spomin

Slovesnost ob 68. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, edinega na slovenskem ozemlju. Slavnostna govornica - dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Govor.

Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem - „Prepričana sem, da bomo številne rešitve, ki so potrebne za gospodarsko in socialno stabilnost naše države, lažje poiskali le tako, da se bomo na novo povezali, ohranili solidarnost ob strpnosti in dialogu," so bile besede slavnostne govornice dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izrečene na današnji slovesnosti ob 68. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem. Pozvala je k enotnost in h trdnemu sistemu vrednot. Dodala je, da je kot ministrica zavezana viziji države, ki je v Ustavi zapisala, da je pravna in socialna država, zato naj bi se v tvornem socialnem dialogu prizadevala za „zagotavljanje socialne varnosti kot univerzalne vrednote z namenom, da ljudje ohranijo svoje dostojanstvo, da ohranijo zaupanje v sočloveka in v družbo“. Hkrati je izrazila upanje, da se bo tovrstni slovesnosti udeleževalo več mladih in se tako zavedalo pomena svobode. „Da se nam kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Zato ker vedno znova najdemo nekoga, ki nam ni všeč, nekoga, ki mu morda ne bi dali enakih pravic. Človekove pravice pa so univerzalne in pripadajo vsem. Tega se moramo vedno znova spomniti,“ je še posebej poudarila.

Spominska slovesnost je tokrat prvič potekala ob spomeniku "J'ACCUSE", kar pomeni "obtožujem", na prostoru, ki je v lasti Občine Tržič in ne na prostoru, kjer je stalo delavno taborišče in ga, kot je v svojem pozdravnem govoru govoru izpostavil tržiški župan mag. Borut Sajovic, „sedaj zaraščata trava, plevel in grmovje“. Ponovno je poudaril, da bi občina Tržič z veseljem prevzela priložnost, da bi namesto države upravljala s spominskim parkom, hkrati pa bi tudi primaknila polovico potrebnih stroškov za njegovo ureditev, če bi kulturno ministrstvo prevzelo svoj del obveznosti. Aplavz pa je požel tudi z trditvijo, da smo se danes zbrali na tem prostoru tudi zato, da se prenehamo prerekati o zgodovini: „Kajti točno se ve, kdo je bil na eni strani žice zaprt, lačen in premražen in kdo je bil na drugi strani žice toplo oblečen in ve se, kdo je bil njegov sodelavec.“

Da je potrebno reči „ne“ političnemu, ekonomskemu in socialnemu razvrednotenju človeka in „da“ solidarnosti, vzajemnosti in tovarištvu, je misel, s katero je svoj pozdravni nagovor zaključila tudi občinska svetnico in članica ZB za vrednote NOB Tržič Zvonka Pretnar.

Na spominski slovesnosti, ki so jo pripravili Občina Tržič ter Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija in Tržič, se je v počastitev žrtvam nacizma in njihovih osvoboditeljev, partizanov in zaveznikov, zbralo okoli 500 ljudi - nekdanji taboriščniki, njihovi svojci in številni borci, ne le iz Slovenije ampak tudi tujine. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi avstrijski veleposlanik v RS dr. Clemens Koja in predstavniki veleposlaništev Francije, Republike Poljske in Zvezne Republike Nemčije v Republiki Sloveniji.

Zbrane je v imenu delegacije združenja francoskih taboriščnikov in svojcev tudi letos nagovoril Daniel Simon, predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna, ki je tokrat izpostavil predvsem pomoč, ki so jo prebivalci Tržiča nudili francoskim internirancem v tem taborišču.

V imenu internirancev v Koncentracijsko taborišče Auschwitz in Koncentracijsko taborišče Buchenwald je spregovoril tudi Ivan Ivanji, ki je zbranim prenesel pozdrave s slovesnosti s severnega dela taborišča na drugi strani predora v Avstriji. Svoje spomine in razmišljanje je strnil z besedami, da ni dovolj le obujati spomina, ampak se kot „priče upreti, biti glasen in tudi ukrepati, da se tovrstno razčlovečenje ne bi nikoli ponovilo“.

Taborišče pod Ljubeljem, ki je bilo eno od 49- tih podružnic zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, so med drugo svetovno vojno postavili Nemci, da bi zbrana delavna sila z izgradnjo ljubeljskega predora izboljšala prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. Pod budnim očesom stražarjev na šestih stolpih in za tri metre visoko žico je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garala več kot 1800 političnih internirancev 13 evropskih narodov; več kot polovica njih Francozov, poleg pa še Poljaki, Rusi, Jugoslovani oziroma Slovenci, Nemci, Avstrijci, Židi, Italijani, Španci, Čehi, Norvežani, Luksemburžani, Nizozemci, Arabci, Romi, Grki, Belgijci in Švicarji. V tem času so zgradili 1542 metrov dolg predor, skozi katerega je prvi avtomobil zapeljal 4. decembra 1944. Svobodo je v taborišču dočakalo več kot tisoč taboriščnikov.
V programu spominske slovesnosti so sodelovali člani KUD Podljubelj in KUD OTH Pirniče ter Kvintet pihal Orkestra Slovenske vojske.

(Silvana Knok, tvm)
________________________________
fotografije: mag. Aleš Nanut, tvm

Na seji predsedstva ZZB NOB Slovenije dne 4. 6. 2013 je bila sprejeta naslednja


Predsedstvo ZZB se je seznanilo z javno izjavo Zveze društev upokojencev Slovenije, v kateri je vodstvo zveze protestiralo proti izjavi ministra za finance, g. Čuferja, ki se nanaša na prispevek upokojencev pri odpravljanju učinkov gospodarske krize.

Predsedstvo v celoti podpira javno izjavo ZDUS in se pridružuje njihovem mnenju, da so upokojenci, kateri predstavljajo velik del članstva ZZB, v zadnjih 14 letih zaradi stalnega zmanjševanja realne vrednosti pokojnin, prispevali ogromna sredstva, kar pa žal, očitno zaradi napačnih politik vseh vlad v tem času niso bila pravilno in racionalno porabljena.

Pri tem posebej opozarjamo na lanske protiustavne in lustracijske ukrepe oblasti, ki so bile uperjene predvsem tudi proti borcem in drugim članom ZZB NOB Slovenije.

Dan upora – pravica do samoodločbe

Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije obeležili dan upora proti okupatorju in 72. obletnico OF slovenskega naroda. Častno listno je prejel dr. Marko Vrhunec.

Ljubljana - "Mi smo v ustavi zapisali, da nam ne bo vladal niti Beograd, niti Bruselj in ne Wall Street. To zlato pravilo smo uveljavili v NOB in to je njegovo sporočilo današnjemu času „ je v svojem pozdravnem govoru na današnji slavnostni seji ob dnevu boja proti okupatorju svoje razmišljanje zaključil predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik. Dotaknil se je namreč predvsem osme točke temeljnega programa OF, o pravici da slovenskega naroda o notranji ureditvi in o svojih zunanjih odnosih odloči in odloča sam. Ob tem je izpostavil predvsem „ vsiljevanje zlatega fiskalne pravila“, ki ga uveljavlja trojka iz Bruslja in se retorično vprašal, le zakaj naj bi bilo to pravilo tako zlato, da ga je potrebno ponovno vnesti v ustavo. „Saj v ljudskem jeziku to pravilo pomeni le, da bomo najprej plačali vse oderuške obresti in posojila, ki sta jih najemala Pahor in Janša, potem pa bomo poskrbeli še za vdove, otroke in invalide..., če bo kaj ostalo.“

Podobno je razmišljala tudi slavnostna govornica dr. Zora Konjajev, partizanka, zdravnica, znanstvenica in lanskoletna dobitnica zlate plakete za življenjsko delo. „Z osamosvojitvijo države leta 1991 je bil, ne da bi se zavedali, uveden kapitalizem. Že ukinitev Službe državnega knjigovodstva je povzročila nepreglednost denarnih tokov in plačilno nedisciplino. Ta ukrep je bil prvi signal, da se grabež lahko prične“, je bila ostra Konjajeva. Apelirala je, da bi vsi skupaj „z znanjem in pametnimi ukrepi preprečili, da bi našo državo okupirali - tokrat ne z orožjem, ampak z ekonomskimi ukrepi in s prihodom - ne treh svetih kraljev temveč treh apokaliptičnih jezdecev“. Okrcala je tuje špekulante, ki se „zaradi lastnega dobička trudijo dokazati, da se Slovenija ni sposobna sama rešiti iz nastalega položaja“. Govor je zaključila z vprašanjem, ali ni morda čas za novo Osvobodilno fronto.

Na današnji slavnostni seji je veleposlanik Ruske federacije Duku Zavgajev podelil borčevski organizaciji zahvalo predsednika Ruske Federacije Vladimirja Putina za velik prispevek k „ovekovečenju spomina na padle sovjetske vojake v Sloveniji“. Ob tej priložnosti se je Zavgajev zahvali borčevski organizaciji za pomoč pri zbiranju gradiva, na podlagi katerega so lahko posneli dokumentarni film z naslovom Ruski bataljon, ki je, kot pravi, podal portret visokih moralnih vrednotah tako slovenskih partizanov kot tudi sovjetskih vojakov, ki so se jim pridružili v času 2. svetovne vojne.

Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji, tako kot je že običaj, počastili tudi s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli Angelca Butenko in Rozalija Sonja Cunder iz Ljubljane, Majda Gričar in Albin Kobentar z Jesenic, OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu, župan Občine Bohinj Franc Kramar, predsednik Taboriščnega odbora Rab – Gonars  Herman Janež in Sonja Vrščaj, predsednica Taboriščnega odbora Auschwitz.

Da je prav dosledno upoštevanj vrednot kot so svobodoljubje, samozavest, enakopravnost, solidarnost in strpnost ter pojavljanje kot vest naroda in zavzemanje za spoštovanje in uveljavljenje družbene morale, to kar je cenjeno pri borčevski organizaciji, je v svojem govoru izpostavil dobitnik častne listine, najvišjega borčevskega priznanja, dr. Marko Vrhunec, član sveta ZZB za vrednote NOB, avtor številnih knjig iz vojnega in povojnega obdobja, partizan in politični komisar X. brigade - Ljubljanske, veleposlanik pri OZN in šest let tudi šef kabineta predsednika republike Josipa Broza Tita.

Kratek kulturni program so sooblikovali recitatorka Anica Horvat iz KUD Pirniče ter recitator Igor Čulić ter otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice glasbene vzgoje in zborovodstva Bože Kastelic Malnar z OŠ Prežihov Voranc Ljubljana.

Na Dan upora proti okupatorju, ki je bil vse do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo 26. aprila 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili Proti-imperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobra dva tedna po okupaciji in razkosanju Slovenije.

(Silvana Knok, tvm)
________________________________
fotografije: mag. Aleš Nanut, tvm

V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tudi ob prekopu posmrtnih ostankov ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana spoštujemo univerzalno načelo pietete, vključno s pravico do groba v domači zemlji. Zloraba tega prenosa posmrtnih ostankov za politične namene pa bi bila popolnoma neprimerna. Vloga ljubljanskega škofa med drugo svetovno vojno je zgodovinsko opisana in ovrednotena in je prekop v ničemer ne spreminja.

V Ljubljani, 9. april 2013

                                                                                               Kolegij predsednika
                                                                                                ZZB NOB Slovenije

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije je na svoji 18. redni seji 2. aprila 2013 sprejelo Stališča o narodni pomiritvi.

Več na povezavi:   Stališča ZB o narodni pomiritvi.

Glavni odbor ZZB o zaključnem računu, letnem poročilu, ZUJF-u in financiranju ZB _________________________________________________________________

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na 6. seji 27. 3. 2013 sprejel naslednje sklepe:

1. Glavni odbor sprejema referat predsednika Janeza Stanovnika in Poročilo o delovanju Zveze v letu 2012 ter zaključni račun Zveze za leto 2012, oboje v predloženem besedilu in s prilogami.
2. Glavni odbor soglaša s pismom predsednika Zveze z dne 21.3.2013 in zahteva, da Državni zbor RS odpravi protiustavne diskiminizacijske določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ, zagotovi povrnitev odvzetih zneskov pokojnin in vrnitev vsem udeležencem NOB in vojnim veteranom 1991 pravico iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
3. Glavni odbor poziva Vlado RS, da ponovno pretehta višino proračunskih sredstev za uresničevanje nalog, ki jih v javnem interesu opravljajo veteranske in domoljubne organizacije in zagotovi, da bodo te organizacije ob vsej štednji vendarle le lahko uresničevale svoje naloge. Znižanje v letu 2012 za 50 % je bilo zelo pretirano in ga ni mogoče prenašati tudi na letošnje leto.
4. Predsedstvo ZB naj ugotovi na kakšen način je mogoče uresničiti pobude, ki so jih člani GO dali v razpravi.

Reportaža s seje Glavnega odbora

Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilo tiste določbe 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, na podlagi katereih je bila udeležencem NOB in žrtvam vojnega nasilja ter nekaterim drugim skupinam upokojencev znižana pokojnina od 1.6.2012.

Vsi ti upokojenci bodo prejeli nove odločbe od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katerimi bo preklicano odtegovanje pokojnine, tako da jo bodo ponovno prejemali v polnem znesku kot pred uveljavitvijo inkriminiranega zakona.

V vodstvu ZZB NOB Slovenije smo se odločili, da bomo Vladi in parlamentarnim poslanskim skupinam predlagali novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero naj bi Državni zbor zagotovil, da bodo odtegnjeni zneski pokojnin upokojencem vrnjeni. Predlagali bomo tudi, da naj bi odpravili tiste določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki zadevajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

V nadaljevanju objavljamo tiskovno sporočilo Ustavnega sodišča Republike Slovenije:

18.03.2013
Odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-186/12
Številka: U-I-186/12-35
Datum: 18. 3. 2013

Na podlagi prvega odstavka 30. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) izdaja Ustavno sodišče naslednje


Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-186/12 z dne 14. marca 2013 odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ razveljavijo (1. točka izreka), in ugotovilo, da so bili drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ v delih, ki so veljali do novele tega zakona in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, v neskladju z Ustavo (2. točka izreka). V 3. točki izreka je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločitve tako, da je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naložilo, naj vsem uživalcem pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi predpisov iz 1. in 2. točke izreka navedene odločbe, brez odlašanja izda nove odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

Če ima zakonodajalec stvaren razlog, prevladujoč v javnem interesu, mu načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave) ne preprečuje, da uzakoni znižanje pokojninskih prejemkov. Vendar mora pri tem spoštovati načelo enakosti (drugi odstavek 14. člen Ustave).

Ustavno sodišče je presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker je bila razvrstitev uživalcev pokojnin v drugi odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki določa znižanje pokojninskih prejemkov, arbitrarna. Zanjo ni bilo bodisi ustavno dopustnih razlogov bodisi razumnih razlogov, ki bi izhajali iz narave stvari. Zaradi povezanosti vsebine drugega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ z vsebino tretjega in četrtega odstavka tega člena je razveljavilo tudi ti določbi.

Ustavno sodišče je v 3. točki izreka določilo način izvršitve svoje odločbe, ker bi sicer lahko obveljalo, da bi zaradi učinka pravnomočnosti uživalci pokojnin, ki niso vložili pravnih sredstev zoper odločbe o znižanju pokojninskih prejemkov, kljub razveljavitvi izpodbijane zakonske ureditve še naprej prejemali pokojnine, odmerjene na protiustavni zakonski podlagi. Takšno stanje bi bilo v očitnem nasprotju z ustavnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije je na seji 5. februarja 2013 ponovno razpravljalo o kritičnih razmerah v državi. Z razpadom vladajoče koalicije je vlada izgubila legitimnost. Predsednik Vlade pa še naprej vztrajno odbija glasovanje o zaupnici v DZ. To vodi do nestabilnosti, ki ogroža temelje državne varnosti. Škandalozno dogajanje v zvezi s strokovno pripravljenim memorandumom za arbitražno sodišče to potrjuje. Masovni protesti demokratične javnosti širom Slovenije prav tako.

Čeprav predsedstvo meni, da bi bile predčasne volitve v dani situaciji normalna in demokratična rešitev, je pot do take rešitve negotova in dolgotrajna.

V interesu naroda in države je pa treba ukrepati takoj: sporazumno in z odrekanjem osebnim, strankarskim in ideološkim interesom.

Ustavna ureditev naše države predvideva v taki situaciji postopek "konstruktivne nezaupnice". Zato pa je potreben sporazum o mandatarju in osnovnih projektih nove vlade.

Predsedstvo zato predlaga v želji, da se politična kriza v državi čim prej reši in povrne stabilnost ter mednarodna verodostojnost:
- Mandatar tehnične in projektne vlade naj postane ženska, ki uživa velik družbeni ugled in ne pripada nobeni od obstoječih političnih strank;
- Pri izboru "konstruktivne mandatarke" je potrebno zlasti upoštevati njene izkušnje v gospodarstvu in/ali javni upravi, znanosti ter sistemu javnega zdravstva;
- "Konstruktivna mandatarka" naj se obveže, da bo nova vlada takoj pričela z delom na bistvenih popravkih volilne zakonodaje v smeri uveljavljanja neposredne demokracije in večje participacije civilne družbe v javnih zadevah, prav tako pa tudi za nujne popravke v ekonomski politiki.

V cilju pospeševanja tega procesa in uveljavljanja načela politične etike, predsedstvo ZZB NOB Slovenije predlaga, da oba predsednika največjih parlamentarnih strank (Janez Janša in Zoran Janković) nepreklicno odstopita s svojih političnih funkcij.

Ljubljana, 5. februar 2013

                                                                                                PREDSEDSTVO ZZB NOB SLOVENIJE

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije je na seji dne 5. februarja 2013 sprejelo sklep o podpisu Evropskega protifašističnega manifesta, ki se v povzetku glasi:

Oseminšestdeset let po koncu druge svetovne vojne in porazu fašizma in nacizma se praktično po vsej Evropi srečujemo z dviganjem skrajne desnice. Hkrati prihaja do naraščanja novonacističnih sil, ki se v nekaterih primerih (Grčija, Madžarska) vraščajo v družbe kot populistična, radikalna, rasistična, skrajno nasilna množična gibanja, katerih cilj je uničenje vseh delavskih sindikatov, političnih in kulturnih organizacij, preprečevanje slehernega državljanskega odpora, zanikanje pravice do različnosti in celo uničenje, tudi fizično, vseh , ki so "različni" in najbolj ranljivi.

Podobno kot v dvajsetih in tridesetih letih je končni razlog te skrajno desne in neofašistične grožnje gospodarska, socialna, politična, celo moralna in ekološka kriza kapitalizma, kar se kaže v nižanju življenjske ravni, svoboščin in pravic delavcev ter vseh nižjih slojev. Ker pri tem ne gre več za izjeme od evropskega reda, to zahteva od protifašistov, da se zoperstavijo tem pojavom v njihovih realnih, vseevropskih razsežnostih.

Boj zoper skrajno desnico in neonacizem je izjemno nujen. Taka strateška odločitev zahteva določen organizacijski načrt ter dolgoročno politično in borbeno naravnanost, protifašistični boj pa mora biti tesno povezan z vsakodnevnim bojem zoper stroge ukrepe in sistem, ki proizvaja takšne ukrepe. Antifašistični boj mora biti enoten, demokratičen in voden s strani ljudskih množic samih. Zato, da bo učinkovit, mora ta boj izoblikovati alternativno vizijo družbe, ki bo diametralno nasprotna tisti, ki jo ponuja skrajna desnica.

Evropsko protifašistično gibanje mora biti dedič velikih protifašističnih izročil našega kontinenta. V ta namen mora vzpostaviti temelje družbenega gibanja s stabilno strukturo in se povezati z vsakodnevnimi aktivnostmi, ki se bodo izražale v organiziranju antifašističnih državljanov in mrež glede na poklicno dejavnost, kraj bivanja in občutljivost posebnih skupin. Taka organizacija naj zagotavlja tudi varovanje (celo fizično) najbolj ranljivih skupin (etničnih, priseljencev, istospolnih, idr.).

S tem namenom vsi, ki podpisujemo ta manifest, pozivamo k oblikovanju množičnega, enotnega demokratičnega evropskega antifašističnega gibanja, ki se bo sposobno zoperstaviti tej naraščajoči nevarnosti. Storili bomo vse možno za sklic ustanovitvenega kongresa tega antifašističnega gibanja, ki se bo sestal letos spomladi v Atenah in se tam združil z velikimi antifašističnimi demonstracijami na atenskih ulicah.